Išči po točkah

Začetek: Planinski dom na Mrzlici

Konec: Planinski dom na Jančah

Razdalja: 43.3 km Čas hoje: 12 ur 30 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 1092 m Planinski dom na Mrzlici
Vrh:

MRZLICA, 1122 m, je vrh v Mrzliškem pogorju, ki se razteza od Trojan prek Čemšeniške planine, Javorja, Svete planine, Mrzlice, Gozdnika in Maliča do Savinje med Celjem in Laškim; pogorje se na s. spušča v Spodnjo Savinjsko dolino, na j. strani pa v Zagorsko, Trboveljsko in Hrastniško kotlinico. Čeprav je Mrzlica šele tretji najvišji vrh pogorja, mu je dala ime zaradi svoje središčne lege, in ker je vidna daleč naokoli. Mrzliško pogorje je del dolge trojanske gorske gube (ime ima po Trojanah), ki se vleče od Domžal prek Mrzliškega pogorja in se onstran Savinje nadaljuje prek Tolstega vrha, Resevne in Rudnice do lvanščice na Hrvaškem. Vrhovi Mrzliškega pogorja so zgrajeni iz triasnih apnencev in dolomitov, nižji predeli pa iz skrilavcev, vanje so potoki zarezali globoke doline in grape. Mrzlica je v glavnem poraščena z bukovim gozdom, vmes se pojavljajo tudi iglavci. Na prisojnih pobočjih in zavetnih legah so raztresene kmetije z njivami, travniki in sadovnjaki, najvišje segajo kar do 800 m visoko. V gozdovih in na travnikih prevladuje srednjeevropska flora, na prisojnih in toplih legah pa najdemo tudi južnoevropsko in ilirsko rastlinstvo, npr. opojno zlatico ter navadni zlati koren in tržaški svišč, ki imata tod najsevernejše rastišče.
Mrzlica ima dva vrha, med katerima je travnato sedlo; na z. imajo radioamaterji svojo postojanko in antenski stolp za razne strokovne službe. Na Mrzlico so zahajali ljubitelji gora že v prejšnjem stoletju, med njimi tudi žalski župan in velik narodnjak Janez Hausenbichler (1838-1896). Posebno znana je postala, ko je Savinjska podružnica SPD odprla leta 1899 na sedlu med obema vrhovoma planinsko kočo, poimenovano po žalskem županu Hausenbichlerjeva koča. Idejo za postavitev je dal Fran Kocbek, načelnik Savinjske podružnice SPD, nekdanji žalski učitelj. Mrzlica pa je znana po praznovanjih delavskega praznika 1. maja in planinskih srečanjih, ki se jih v velikem številu udeležujejo prebivalci iz revirjev in Savinjske doline.


Planinska postojanka:

Prvo planinsko kočo je na sedlu med obema vrhovoma Mrzlice postavila in 28. septembra 1899 odprla Savinjska podružnica SPD; poimenovali so jo Hausenbichlerjeva koča po Janezu Hausenbichlerju (1838-1896), velikem narodnjaku in žalskem županu, ki je rad zahajal na Mrzlico. Leta 1930 je kočo prevzela Trboveljska podružnica SPD, ki je v bližini zgradila in 20. septembra 1931 odprla nov, večji planinski dom. Partizani so 6. julija 1942 obe postojanki požgali, da bi preprečili nastanitev okupacijskih enot. Na temeljih požganega doma so postavili leseno kočo in jo odprli 21. julija 1946; ob njej so leta 1949 odprli še depandanso. V letih 1961-1963 so zgradili nov, velik planinski dom, ki so ga odprli 8. septembra 1963. Na bližnji Štorovi ravni so leta 1965 odprli še Poldetovo kočo, ki ima ime po Leopoldu Majdiču (1891-1960), predvojnem in povojnem planinskem aktivistu v Trbovljah. Poldetova koča je depandansa planinskega doma. Dom so večkrat prenavljali in posodabljali. Leta 1991 so napeljali telefon in obnovili fasado, naslednje leto pa zgradili stanovanje za oskrbnika. Dom je stalno odprt, razen ob ponedeljkih. V dveh gostinskih prostorih so 104 sedeži, točilni pult, na terasi je 48 sedežev; v 20 sobah je 74 postelj; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon. V Poldetovi koči je dnevni prostor, 5 sob z 11 posteljami in skupno ležišče z 18 ležišči.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Ko spet pridemo na začetno smer, je pred nami na levi Homič (1082 m). Cesta je skoraj ravna, pred nami je vrh Mrzlice z RTV-pretvornikom. Pod cesto so strma travnata pobočja z razloženim naseljem Čeče in dolina potoka Boben s Hrastnikom. Na robu nad cesto rastejo zanimiva, od vetrov skrivenčena bukova drevesa. Ko pridemo do pobočja vrha Mrzlice, nadaljujemo pot po cesti na s. gozdnati strani vrha. Kmalu nas kažipot usmeri na kratko strmo bližnjico do planinskega doma. Cesta pelje naokrog čez Štorovo raven. S prevala Vrhe je 1 h 30.

višina: 976 m Za Vrhom (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Sprva zložni vzpon postane bolj strm, iz iglastega pa pridemo v bukov gozd. Kmalu po priključku poti iz Trbovelj zavijemo s ceste desno na bližnjico po grebenu nad cesto, že po 5 min. pa smo spet na cesti. Pred nami je strm travnat vrh Za vrhom (1034 m). Cesta začasno spremeni smer zahod-vzhod in zložneje zavije okoli travnatega vrha. Prelep pogled se odpre proti s. na Savinjsko dolino, na bližnje hribe Golavo, Reško planino z Marija Reko, Sveto planino in Čemšeniško planino ter od Uršlje gore prek Smrekovca do Kamniško-Savinjskih Alp z Raduho in Ojstrico. Ko premagamo strm klanec, pridemo iz gozda na Kriško planino, tam pa se nam pridruži označena planinska pot iz Prebolda.

višina: 822 m Vrhar (razpotje)

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Vrhar (razpotje) - Vrhar

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na Trgu Franca Fakina v Zgornjih Trbovljah pokaže kažipot na Mrzlico. Gremo čez Trboveljščico in po klancu mimo cerkve sv. Martina skozi naselje Golovec in po glavni cesti navzgor. Za naseljem kažejo markacije na travnat hrib, prek katerega skrajšamo velik cestni ovinek. Mimo nekaj hiš zaselka Jelšje, ki je del naselja Ostenik, in naprej po gozdnem kolovozu pridemo na cesto v bližini cestnega križišča na Muzgi. Na v. strani zagledamo v bližini naselje Potok, oziroma zdaj Katarina (556 m) s cerkvijo sv. Katarine, naprej pa Mrzlico in Kal s planinskim domom. Pri kapelici krenemo po kolovozu navkreber po j. gozdnatem slemenu Krošnje (818 m) do kmetije Vrhar na prisojnem pobočju. Tu se pot obrne proti v. in po gozdnatem pobočju doseže cesto s Prevala proti Mrzlici.

višina: 725 m Vrhar

Ni opisa
3.5 km, 40 minut Vrhar - Trbovlje (Golovec)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na Trgu Franca Fakina v Zgornjih Trbovljah pokaže kažipot na Mrzlico. Gremo čez Trboveljščico in po klancu mimo cerkve sv. Martina skozi naselje Golovec in po glavni cesti navzgor. Za naseljem kažejo markacije na travnat hrib, prek katerega skrajšamo velik cestni ovinek. Mimo nekaj hiš zaselka Jelšje, ki je del naselja Ostenik, in naprej po gozdnem kolovozu pridemo na cesto v bližini cestnega križišča na Muzgi. Na v. strani zagledamo v bližini naselje Potok, oziroma zdaj Katarina (556 m) s cerkvijo sv. Katarine, naprej pa Mrzlico in Kal s planinskim domom. Pri kapelici krenemo po kolovozu navkreber po j. gozdnatem slemenu Krošnje (818 m) do kmetije Vrhar na prisojnem pobočju. Tu se pot obrne proti v. in po gozdnatem pobočju doseže cesto s Prevala proti Mrzlici. Po cesti sprva precej navzgor; kmalu zaobidemo po z. strani razgledni vrh Za vrhom (1034 m) oziroma Križko planino; cesta se zravna in po j. strmem travnatem pobočju Homiča (1082 m) približa vznožju vršine Mrzlice. Zapustimo cesto in se po bližnjici povzpnemo do doma. lz Trbovelj 2 h 30.

višina: 302 m Trbovlje (Golovec)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 272 m Trbovlje (tržnica)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 218 m Zasavska reber

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 220 m Zagorje ob Savi (Prusnik)

Ni opisa
6.4 km, 1 ura 50 minut Zagorje ob Savi (Prusnik) - Renke

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 233 m Renke

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 232 m Smrtnica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 237 m Litija

Ni opisa
4.4 km, 1 ura 40 minut Litija - Rogačev grič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 547 m Rogačev grič

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 616 m Omahnov Gobnek

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 790 m Planinski dom na Jančah
Planinska postojanka:

Dom stoji na kopastem Janškem hribu, najvišjem vrhu Janškega hribovja, na katerem je pri bližnji cerkvi tudi jedro razložene vasice enakega imena. Leta 1953 je PD Litija odprlo v domačiji pri Mahkovcu planinsko zavetišče, ki ga je leta 1954 premestilo v sosednjo domačijo pri Galetu. Medtem so začeli postopoma graditi planinski dom, v katerem so najprej, 1. maja 1957, odprli zavetišče, 11. oktobra 1959 pa celotni dom. Takrat je dom dobil sedanje ime v spomin na boje II. grupe odredov z Nemci na tem območju leta 1942. Dom so večkrat obnavljali in posodabljali; leta 1982 so napeljali telefon, leta 1988 pa so zgradili velik zbiralnik za vodo kapnico. Dom je stalno odprt, obratovalni čas od 8. do 22. ure. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, pri mizah pred domom pa 150, točilnica; v 6 sobah je 21 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, voda kapnica, elektrika, telefon.