Išči po točkah

Začetek: Koča pri Tomažu

Konec: Kordeževa glava (Peca)

Razdalja: 3.3 km Čas hoje: 2 uri 50 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 1344 m Koča pri Tomažu

Ni opisa

Opis:

Nekaj korakov naprej je razpotje, na katerem se nam pridruži planinska pot iz Črne mimo Miheva. Od tod naprej se kamnit kolovoz zelo strmo vzpenja, saj moramo premagati več kot 300 višinskih metrov. Ko se pod skalami že bližamo v. hrbtu Male Pece, zagledamo planinski dom, potem pa smo kmalu pri njem.

višina: 1673 m Dom na Peci
Planinska postojanka:

Dom stoji na jasi tik pod vrhom na vzhodni strani Male Pece (1731 m). Prvo kočo je tu zgradila Mežiška podružnica SPD in jo odprla 29. junija 1928. Kočo so 12. februarja 1943 požgali partizani, da je ne bi uporabil okupator proti njim. Zaradi ostrejših obmejnih razmer po 2. svetovni vojni niso mogli takoj zgraditi nove postojanke. PD Mežica je leta 1953 zgradilo blizu nekdanje koče manjše planinsko zavetišče. Naslednje leto so na mestu nekdanje koče začeli graditi nov, velik dom, ki so ga delno izročili namenu 13. oktobra 1957, otvoritev pa je bila 7. septembra 1958. Pozneje so dom večkrat prenavljali in posodabljali. V nekdanji obmejni stražnici v bližini doma je Mladinski odsek PD Mežica leta 1975 uredil svoj Mladinski dom. Dom je odprt od maja do oktobra, potem pa ob sobotah in nedeljah. Dom so v zadnjih letih temeljito posodobili, ima malo čistilno napravo za čiščenje odpadnih voda, financirano iz sredstev programa PHARE, v letu 2003 so s pomočjo tovarne HELIOS prenovili fasado, sedaj urejajo notranjost. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 60 sedežev; v 18 sobah je 81 postelj, na skupnem ležišču pa 19 ležišč; WC, umivalnice s toplo in mrzlo vodo v pritličju in nadstropju; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika, telefon; tovorna žičnica.


0.3 km, 10 minut Dom na Peci - Mala Peca

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1731 m Mala Peca

Ni opisa

Opis:

Pri s. pobočju Male Pece pripelje pot v sedlo med Malo Peco in Kordeževo glavo. Nad sedlom razcep poti: na levo zelo zahtevna pot, na desno "zložna" pot.

višina: 0 m Mala Peca (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Zelo zahtevna pot prečka j. pobočje Kordeževe glave.

Ob slabem vremenu in megli je ne priporočamo.

višina: 0 m Peca (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Pot se dvigne proti skalnemu robu (razgled na Koroško proti Pliberku) in po travnatem temenu strmo na vrh.

višina: 2121 m Kordeževa glava (Peca)
Vrh:

PECA je mogočna gora v severni verigi Karavank. S. pobočja se spuščajo v Podjuno, v. in j. proti Mežiški dolini, ozka dolina Bele pa na z. loči masiva Pece in Obirja. Peca je popolnoma koroška gora. Čez njo teče državna meja; ena tretjina gore je v naši državi, dve pa v Avstriji. Zgrajena je iz triasnih apnencev. Najvišji vrh je Kordeževa glava (2125 m), prek njega teče državna meja. J. stran vrha je skalnata in prepadna. Vrh ima ime po kmetiji Kordež v dolini Tople na j. strani gore. 

Od Kordeževe glave se proti zahodu vleče slemenski greben Pece. Prvi vrh je Končnikov vrh (2109 m), imenovan po kmetiji Končnik v Topli; tudi čezenj teče državna meja. Naprej je Bistriška špica ali Luška Kopa (2113m), ki je drugi najvišji vrh Pece; ta je že v Avstriji. Med Kordeževo glavo in Končnikovim vrhom je Knipsovo sedlo (2012 m), kjer je planinski mejni prehod do hotela Siebenhtte. Na vseh straneh se v goro zajedajo lepe gorske doline, poseljene s trdnimi kmetijami v dolinah in na prisojnih pobočjih; v naši državi so najbolj znane Topla, Koprivna in Helena. Kjer svet ni bil izkrčen za obdelovanje, so pretežno iglasti gozdovi, ki segajo do ok. 1800 m visoko. Na Peci, zlasti na planoti okrog Kordeževe glave, raste bogata alpska flora; tod najdemo tudi alpsko zlatico, najmanjši jeglič, alpsko azalejo, brezstebelno lepnico in pirenejski kamnokreč.

Notranjost Pece je prevrtana z rudniškimi rovi; precej jih je že opuščenih; dolžina rovov presega 700 km. V gori so bogata ležišča svinčeve rude. Prvo dovoljenje za odprtje rudnika v bližini Črne je leta 1665 dobil Hans Sigmund Ottenfels, potem pa se je okrog Mežice in Črne pojavilo več podjetnikov. Proizvodnja je začela naraščati v zač. 19. stoletja, največja pa je bila v prvih desetletjih po 2. svetovni vojni; leta 1971 so nakopali 363. 316 ton rude, rudnik pa je zaposloval 1725 ljudi. Rudo so topili v žerjavu; plini iz topilnice so v okolici uničili gozdove, grmovje in travnike, potem pa je erozija odplaknila rušo do skalne podlage. To se lepo vidi tudi s Pece. V zadnjih letih se po uvedbi čistilnih naprav in zmanjšanju proizvodnje stanje popravlja.
Pravljica pripoveduje, da v Peci spi priljubljeni Kralj Matjaž s svojo vojsko; ko se mu bo brada trikrat ovila okrog kamnite mize, se bo zbudil in prišel s svojo vojsko pomagat ljudem. V votlini, 10 min od postojanke, je bronast kip Kralja Matjaža, sedečega in spečega za mizo, delo akademskega kiparja Marjana Keršiča-Belača.

S Kordeževe glave je čudovit razgled. Na v. strani se za Mežiško dolino dvigajo Uršlja gora, Pohorje, Paški Kozjak in Boč. Na j. je pod nami dolina Tople, naprej pa vidimo Smrekovško pogorje, Raduho, Olševo in Savinjske Alpe, ob dobri vidljivosti pa na jz. tudi Julijske Alpe s Triglavom. Na z. se vleče veriga gora in vrhov v Karavankah z Obirjem in Košuto v ospredju. Na s. strani je lepa dolina Podjune s Pliberkom in drugimi koroškimi kraji, zadaj se dvigata Golica in Svinška planina ter širna veriga Visokih in Nizkih Tur.