Išči po točkah

Začetek: Radenci

Konec: Zavrh (Slovenske gorice)

Razdalja: 55.3 km Čas hoje: 15 ur Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 201 m Radenci

Ni opisa
5.5 km, 3 ure Radenci - Janžev vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 294 m Janžev vrh

Ni opisa
10.2 km, 2 uri 50 minut Janžev vrh - Gornja Radgona

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 210 m Gornja Radgona

Ni opisa
11.2 km, 2 uri Gornja Radgona - Apače

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 218 m Apače

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Opis:

lz Lenarta v Slovenskih goricah (256 m) po Pomurski poti. S trga pri cerkvi po Ptujski cesti.

višina: 264 m OŠ Lenart

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo do bližnjega ostanki antičnih zgradb, v bližnjem gozdu Črni les pa devet rimskih gomil. lz vasi gremo po poti čez gmajno do vaške ceste na Strmo Goro, čez most prek reke Pesnice in po cesti navzgor v zaselek Strma Gora na planoti nad dolino Pesnice. Sledi spust po lokalni cesti v lepo vas Spodnja Voličina (240 m) s poznogotsko cerkvijo sv. Ruperta iz 16. stoletja. lz Spodnje Voličine nadaljujemo po lokalni cesti proti j. skozi zaselek Jazbine, nad katerim se na levo odcepi cesta v Zavrh.

višina: 369 m Zavrh (Slovenske gorice)

ZAVRH, 370 m, 320 preb. Obcestno naselje leži na razglednem slemenu med Pesniško dolino na s. in dolino Črmljenskega potoka na j. strani. Naselje ima tri dele: na vzdolžnem slemenu sta Zgornji Zavrh na z. in Srednji Zavrh na v. strani, na stranskem slemenu proti j. pa Spodnji Zavrh. Slemeni se stikata pri razglednem stolpu; tam je tudi razpotje cest in središče kraja s trgovino, gostiščem in AP. Kovinski, 17 m visok Maistrov razgledni stolp je leta 1982 postavilo Turistično društvo Zavrh namesto prejšnjega lesenega. Stolp so poimenovali po sloven¬skem generalu in pesniku Rudolfu Maistru - Vojanovu (1874–1934), ki je rad prihajal v ta kraj na počitnice. Temu lepemu kraju je posvetil tudi znano pesem Završki fantje. Na spominski plošči pri razglednem stolpu piše: »S tega kraja je občudoval lepoto Slovenskih goric in jo opeval.« Nasproti stolpa je vila Fekonja, v kateri je stanoval; v njej je zdaj Maistrova spominska soba s fotografijami in dokumenti iz njegovega življenja; ključ hranijo v baru Maistrova klet v isti hiši. Prebivalci Zavrha so po večini zaposleni v Lenartu in Mariboru, na manjših kmetijah pa se ukvarjajo s sadjarstvom, poljedelstvom in vinogradništvom. Razgledni stolp in lepota kraja privabljata številne izletnike. Ob cesti proti Gradenšaku je nedaleč od stolpa turistična kmetija Šuman.

Z Maistrovega stolpa je prelep razgled. Na v. je v bližini široka dolina reke Pesnice, za njo slemena Slovenskih goric proti Gomili in Negovi s Cerkvenjakom v ospredju. Na jv. vidimo za Haloškim gričevjem hrvaške hribe Ravno goro, Ivanščico in Kalnik. Na j. strani se širijo slemena Slovenskih goric proti Ptujskemu in Dravskemu polju, za ravnino se vzpenjajo gričevnate Haloze, nad katerimi se dvigajo Macelj, Donačka gora in Boč. Na z. strani se slemena Slovenskih goric najvišje dvignejo v vzpetinah Hum (424 m), Grmada (460 m) in Kozjak (406 m), naprej pa se pogled ustavi na Pohorju in Kozjaku. Na s. strani slemena je dolina Ruperškega potoka s Spodnjo Voličino, naprej pa Pesniška dolina z Lenartom; levo od mesta leži jezero Komarnik s Črnim lesom, desno od Lenarta vidimo najprej Jezero Radehova, potem Trojiško jezero in Sv. Trojico v Slovenskih goricah, naprej pa obširno gričevje Slovenskih goric proti Murskemu polju.