Išči po točkah

Začetek: Bohinjska ravan

Konec: Črna prst (razpotje)

Razdalja: 24 km Čas hoje: 8 ur 25 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 1181 m Bohinjska ravan

Ni opisa
2.7 km, 50 minut Bohinjska ravan - Mrzli studenec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1213 m Mrzli studenec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1254 m Šport hotel (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Šport hotela na cesto.

višina: 1269 m Šport hotel

Pokljuka je visoka planota nad Krmo, Radovno in Savo Bohinjko; je največja visoka planota v Julijskih Alpah na območju Slovenije. V srednjem delu je visoka 1200 do 1500 m. Zgrajena je iz triasnih apnencev in je ponekod kraškega značaja. Pokrivajo jo obširni smrekovi gozdovi, vmes so planine s pašniki, ponekod tudi močvirnata območja z redkimi rastlinskimi vrstami. Stalni naselji Gorjuše in Koprivnik sta na prisojnem j. robu, na Goreljku pa so turistični in gostinski objekti ter naselje počitniških hišic.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1276 m Hotel Jelka (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1047 m Planina Pokrovec (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1043 m Planina Pokrovec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 816 m Vogar pod Zevtarjem

Ni opisa
0.8 km, 20 minut Vogar pod Zevtarjem - Spodnji Zevtar

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Vzhodno nad divjo strugo Jerečice, med zaselkoma Krniški Lom in Spodnji Zevtar, strmo in poraščeno pobočje, tudi prepadno pada do potoka, ki deli zaselka z vasjo Podjelje na zahodu, strmo in vzporedno nad strugo pa že več kot 150 let vodi Bovčánova pot. Ne še tako daleč nazaj v bližnji preteklosti je ob potoku od Podjelj do Jereke in nižje obratovalo devet lesenih mlinov in tri žage, ki jih je poganjala vodna sila.

Sledi malih, le delno prepoznanih, za tiste čase donosnih mlinskih tovarnic na vodni pogon je že težje opaziti ob strugi, mlini in žage so si sledile v smeri struge (Podjelje - Vogarjova žaga in Krištanov mlin, Jereka - Zgornji Šoklčov mlin, Spodnji Šoklčov mlin, Kosova žaga in mlin, Kovačov mlin, Košmrljov mlin in žaga, Klemenčov mlin, ter Vukčov mlin) vključno s Čučkovim (devetim mlinom) tik ob Čučkovi Tesni v vasi Bitnje, poleg zasebne elektrarne, ki zadnja desetletja obratuje na Jerečici, je bila to res bogato izkoriščena struga s številnimi malimi mlinskimi tovarnicami v lasti domačij iz vasice ob Jerečici v preteklosti.

Vodnikov razglednik (1003 m, Gospodovc), geografsko spada grič v območje Pokljuke, ki se prav tu strmo prelomi v Bohinjsko dolino. Vrh leži v osi Zgornje doline, jezera in Ukanca, vendar dovolj visok za prelep razgled, tudi čez vmesne gozdne vrhove nad dolino. Tod mimo je vse do leta 1939 vodila kolovozna pot in povezovala vasi Jereko s Koprivnikom, ter višje v smeri Gorjuš in Pokljuke. Gospodovc in severozahodni gozdni vrh Zevtar (951 m), ter zaselek Krniški Lom z razglednimi travniki nekako zaključujejo strmo pobočje nad staro Bovčánovo potjo in divjo strugo potoka Jerečica.

Zahodni rob travnika blago pada do struge potoka, kjer stezica povezuje zaselka z vasjo Podjelje med seboj. Strmo in vzporedno nad strugo vodi že pred letom 1870 zgrajena pot, ki je domačinom služila za prevoz drv in dovoz listja s predela Senožet. Pot in dvoje obračališč so v strmem pobočju zgradili delavci iz Primorske, točneje iz okolice Bovca, zato se ohranja ime Bovčánova pot, vedo povedati starejši domačini in dodajo še trditev, da na skrito stezo med okupacijo ni stopila sovražnikova noga.

višina: 798 m Spodnji Zevtar

Ni opisa
1.2 km, 10 minut Spodnji Zevtar - Jereka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 618 m Jereka

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Jereka - Jereka (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 615 m Jereka (razpotje)

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Jereka (razpotje) - Bitnje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 507 m Bitnje

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Bitnje - Bohinjska Bistrica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 513 m Bohinjska Bistrica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 804 m Ravenski rovti

Ni opisa
0.5 km, 20 minut Ravenski rovti - Počivalo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 885 m Počivalo

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Nova Orožnova koča leži na obronku planine za Liscem pod Črno prstjo v Južnih bohinjskih gorah. Tu se mešata mediteransko in celinsko podnebje, zato rastejo številne redke rastline : gorski pelin, murke in endemit slovenskih Alp - Alpska možina.
Nova Orožnova koča stoji na temeljih prve koče Slovenskega planinskega društva, ki je bila zgrajena na pobudo domačinov v prvem letu delovanja SPD in otvorjena 15. julija 1894 . Otvoril jo je prvi predsednik SPD – profesor Fran Orožen in kočo so po njem tudi imenovali. Leta 1944 je pogorela.
Nova Orožnova koča je zgrajena s prostovoljnim delom članov Planinskega društva Bohinjska Bistrica, ki so vanjo v dveh letih vložili več kot 7000 delovnih ur in pomočjo donatorjev - več kot 40 podjetij, obrtnikov in posameznikov. Ponovno obnovljeno kočo smo otvorili v nedeljo, 16.julija ,ob njeni 112. letnici postavitve.
V pritličju so manjša kuhinja in dve jedilnici za 60 gostov, v mansardi pa soba za oskrbnika in dve sobi s 24 skupnimi ležišči. Ena od jedilnic v pritličju bo stalno odprta in bo služila kot zimski bivak, ostala koča pa bo odprta glede na število obiskovalcev ( v poletni sezoni).


Vrh:

Črna prst (1844 m) je najvzhodnejši »visoki« vrh Spodnjih Bohinjskih gora: ime je dobila po temnem jurskem skrilavcu, ki ga vidimo sredi belega skalovja na s. strani vrha kot črno liso. s pobočje gore sprva strmo, potem pa položno pada v Bohinjsko. dolino; oklepata ga dva grebena, z. končuje Lisec (1o53 m), v. po Črna gora (160o m). Med obema grebenoma leži Planina za Liscem (1350 m), kjer je SPD leta 1894 zgradilo svojo prvo planinsko kočo in jo poimenovalo po tedanjem predsedniku SPD Franu Orožnu »Orožnova koča na Črni prsti«. J. travnata pobočja Črne prsti se strmo spuščajo v Baško grapo. Črna prst je bogata z alpsko floro; poleg sleča, planik, murk, košutnika in drugih cvetic raste tod srebrna krvomočnica (v Sloveniji le še v Krnskem pogorju); v stenah Črne gore raste kratkodlakava popkoresa, ki je ni najti nikjer drugje na svetu.

Črna prst je imenitno razgledišče. Proti v. se vleče greben Spodnjih Bohinjskih gora s Kontnim vrhom, Koblo, Možicem in Slatnikom, za njimi pa so Ratitovec ter vrhovi Karavank in Kamniških Alp; od v. proti j. drsi pogled od Škofjeloškega hribovja z Blegošem do Porezna, Kojce, Trnovskega gozda, Idrijskega hribovja, Nanosa, Javornikov in Snežnika, tik pod nami pa je zgornji del Baške grape s Podbrdom; proti z. lepo vidimo greben Spodnjih Bohinjskih gora z vsemi vrhovi, s katerimi smo se srečali na dolgi poti s Krna, ki ga vidimo v daljavi, levo od njega pa Matajur in ob dobri vidljivosti tudi Furlansko nižino in Jadransko morje pri Gradežu; proti s. se pogled najprej ustavi na Bohinjski dolini z jezerom, na Komni, Fužinskih planinah in Pokljuki, potem pa na veličastni skupini vrhov osrednjega dela Julijcev s Triglavom v sredini.


Planinska postojanka:

Dom stoji na južni strani tik pod vrhom Črne prsti (1844 m). Prvo kočo je na Planini za Liscem na bohinjski strani Črne prsti začelo že leta 1893 graditi SPD; to je bila prva slovenska planinska koča; slovesno so jo odprli 15. julija 1894 in poimenovali po Franu Orožnu (1853-1912), tedanjem predsedniku SPD. V 1. svetovni vojni je bila opustošena: SPD jo je leta 1921 popravilo in jo 9. julija 1922 ponovno odprlo. Leta 1934 so kočo povečali, otvoritev pa je bila 14. julija 1935. Decembra 1944 je bila požgana. PD Most na Soči je v planinsko postojanko preuredilo nekdanjo italijansko stražnico pod vrhom; kočo so odprli 20. avgusta 1954. Leta 1959 je kočo prevzelo PD Podbrdo, ki jo je naslednje leto obnovilo. Leta 1965 so dogradili nadstropje ter postavili bivak z zimsko sobo. Otvoritev povečanega in obnovljenega doma je bila 7. avgusta 1966, ko so ga tudi poimenovali po Zorku Jelinčiču (1900-1965), zaslužnem primorskem borcu in planincu.Dom je odprt od konca junija do sredine septembra.V gostinskem prostoru je 56 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 10 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 40 ležišč; v zimski sobi sta dve ležišči in štedilnik (gorivo je treba prinesti s seboj); WC; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; voda kapnica, agregat in fotovoltne celice za električno razsvetljavo, radijska zveza.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po vedno širšem slemenu, na katerem se priključi markirana pot s Polja v Bohinjski dolini, se počasi dvigamo na teraso tik pod vrhom Črne prsti, kjer stoji planinska postojanka. lz škrbine Vrata 30 minut.

višina: 1792 m Črna prst (razpotje)

Ni opisa