Išči po točkah

Začetek: Novo mesto (Glavni trg)

Konec: Grintovec

Razdalja: 134.5 km Čas hoje: 43 ur 40 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 179 m Novo mesto (Glavni trg)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 166 m Marof

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Marof - Cegelnica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 171 m Cegelnica

Ni opisa
11 km, 3 ure 20 minut Cegelnica - Dom na Frati

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 343 m Dom na Frati

Ni opisa
2.2 km, 30 minut Dom na Frati - Celevec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 198 m Celevec

Ni opisa
4.9 km, 1 ura 30 minut Celevec - Šmaver

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 378 m Šmaver

Ni opisa
3.8 km, 1 ura 20 minut Šmaver - Vrhtrebnje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 537 m Vrhtrebnje

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Vrhtrebnje - Trebni vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 580 m Trebni vrh

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Trebni vrh - Dom Vrhtrebnje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 544 m Dom Vrhtrebnje

Ni opisa
1.9 km, 20 minut Dom Vrhtrebnje - Trebnje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 271 m Trebnje

Ni opisa
4.4 km, 1 ura 10 minut Trebnje - Velika Loka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 280 m Velika Loka

Ni opisa
5.3 km, 1 ura 40 minut Velika Loka - Čatež

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 423 m Čatež

Ni opisa
1.5 km, 30 minut Čatež - Dulska reber

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 391 m Dulska reber

Ni opisa
7.9 km, 2 uri 40 minut Dulska reber - Nova gora (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 684 m Nova gora (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 642 m Goli hrib

Ni opisa
4.3 km, 1 ura 30 minut Goli hrib - Hrib

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 811 m Hrib

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Hrib - Volčji hrib

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Volčji hrib

Ni opisa
3.1 km, 50 minut Volčji hrib - Polšnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 668 m Polšnik

Ni opisa
4.2 km, 50 minut Polšnik - Renke

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 233 m Renke

Ni opisa
6.3 km, 2 uri 30 minut Renke - Rovišče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 657 m Rovišče

Ni opisa
0.8 km, 20 minut Rovišče - Gradišče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 706 m Gradišče

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Dom stoji na kratkem slemenu, ki povezuje Roviškovec (930 m) in vrh Zasavske gore (852 m), na katerem stoji Marijina cerkev, okrog nje je še precej ohranjeno taborsko obzidje. Prvo zavetišče na Zasavski gori je 1. januarja 1927 odprla Litijska podružnica SPD. Poimenovali so ga po takratnem predsedniku podružnice Ferdu Tomazinu (1869-1937); on je bil tudi pobudnik za novo planinsko kočo, ki so jo zgradili na sosednjem gričku Požarnica in jo odprli pod imenom Tomazinova koča 9. avgusta 1931. Kočo so 15. maja 1943 požgali partizani, da se v njej ne bi nastanili nemški vojaki. Po osvoboditvi je PD Zagorje postavilo na pogorišču Tomazinove koče zasilno zavetišče, ki ga je odprlo 16. junija 1946. Leta 1949 so na temeljih nekdanje med NOB požgane šole zgradili nov planinski dom, ki pa ga je 2. novembra 1974 uničil požar. Zagorski planinci so ga popolnoma obnovili in mu dali lepši zunanji videz in boljšo notranjo ureditev; odprli so ga 7. avgusta 1976. Dom je stalno odprt, razen ob sredah. V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 16 postelj, v dveh večjih sobah 9 ležišč; WC v pritličju in nadstropju, 3 kopalnice in umivalnice s toplo in mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi, tekoča voda, elektrika, telefon.



Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 311 m Izlake

Ni opisa
5.2 km, 2 uri 20 minut Izlake - Sv. Primož (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 862 m Sv. Primož (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1028 m Jelenov rog (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Jelenov rog (razpotje) - Jelenov rog

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1035 m Jelenov rog

Ni opisa
2.3 km, 20 minut Jelenov rog - Ovčje jame

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 692 m Ovčje jame

Ni opisa
1.4 km, 20 minut Ovčje jame - Limovce

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 670 m Limovce

Ni opisa
2.4 km, 40 minut Limovce - Strmec (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Strmec (razpotje)

Ni opisa
1.1 km, 10 minut Strmec (razpotje) - Motnik

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Najprej od gostilne grizeš po asfaltu naravnost gor!

višina: 429 m Motnik

Ni opisa
7.9 km, 2 uri 20 minut Motnik - Golice

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 567 m Golice

Ni opisa
8.5 km, 2 uri 10 minut Golice - Loke v Tuhinju

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 435 m Loke v Tuhinju

Ni opisa
7.2 km, 1 ura 50 minut Loke v Tuhinju - Kamnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 377 m Kamnik

Ni opisa
5.3 km, 1 ura 30 minut Kamnik - Stahovica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 434 m Kregarjevo

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 440 m Spodnja Stahovica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 460 m Hudo polje

Ni opisa
višina: 527 m Kopišča (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 581 m Mali Predoselj

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Mali Predoselj - Veliki Predoselj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 584 m Veliki Predoselj

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 601 m Dom v Kamniški Bistrici
Planinska postojanka:

Dom stoji v zgornjem koncu alpske doline Kamniška Bistrica tik nad jezercem, v katerega se iz več kraških izvirov ob obali zliva Bistrica. Prvo planinsko kočo je uredilo SPD v nekdanji Turistovski koči, ki jo je prevzelo od Meščanske Korporacije Kamniška; odprli so jo 23. maja 1909. Po 1. svetovni vojni je SPD postojanko temeljito obnovilo in povečalo, zunanjost pa opremilo z elementi alpske arhitekture; delo so končali leta 1928, nov dom pa so slovesno odprli 5. maja 1929. Leta 1928 so zraven doma zgradili tudi depandanso s pokrito teraso. Zunanjost doma in depandanse je ohranjena do danes. Po 2. svetovni vojni upravlja dom PD Ljubljana-matica, ki ga je večkrat obnavljalo, preurejalo in posodabljalo. Zadnjo pomembnejšo adaptacijo so opravili leta 1982, ko so uredili in posodobili gostinske, kuhinjske in sanitarne prostore. Dom je odprt stalno, razen v ponedeljkih. V dveh gostinskih prostorih je 100 sedežev, točilni pult; na pokriti terasi in pri mizah ob domu je 206 sedežev; v 11 sobah je 36 postelj; WC, umivalnice in kopalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.



Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 813 m Žagana peč

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Koča stoji na vrhu Kokrskega sedla med Grintovcem in Kalško goro, ki je tudi preval med dolinama Kamniške Bistrice in Kokre. Ime ima po bratih Žigi Zoisu (1747-1819), mentorju in mecenu slovenskih literatov, naravoslovcu, geologu in mineralogu ter po botaniku Karlu Zoisu (1756-1799). Prvo kočo je leta 1897 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo. Po 1. svetovni vojni jo je prevzelo SPD, ki jo je temeljito obnovilo. Po 2. svetovni vojni jo upravlja PD Kamnik. Koča je sčasoma postala premajhna in tudi urejenost ni več ustrezala, zato so jo leta 1966 obnovili in povečali. Leta 1967 so iz Konca v Kamniški Bistrici potegnili tovorno žičnico. Leta 1986 so napeljali vodo od 900m oddaljenega izvira in tega leta tudi začeli graditi nov velik prizidek. Razširitev in obnovo koče so končali leta 1988 in ob 95-letnici ustanovitve Kamniške podružnice SPD, so 18. septembra 1988 povečano in obnovljeno kočo tudi odprli. PD Kamnik je v zadnjih letih storilo veliko, da koča zadovoljuje tudi stroge okoljevarstvene kriterije, zato jo je v okviru bilateralnega sodelovanja med republiko Avstrijo in Slovenijo opremilo s čistilno napravo in fotovoltaičim generatorjem za proizvodnjo elektrike, ki nadomešča diesel agregat. Koča je odprta od sredine junija do sredine oktobra.V gostinskem prostoru je 81 sedežev, točilni pult; v 17 sobah je 105 postelj, na skupnem ležišču pa 30 ležišč; zimska soba z 12 ležišči; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda,čistilna naprava, fotovoltne celice in agregat za elektriko, radijska zveza.



Opis:

Od Cojzove koče se precej strmo vzpnemo po travnati vzpetini na s. strani do razpotja pod Malimi Vratci, do koder smo že prišli s Skute. 

višina: 1859 m Kokrsko sedlo

Ni opisa
1.1 km, 40 minut Kokrsko sedlo - Ovnov čer

Opis:

Na razpotju zavijemo na levo pot, ki po zložni travnati planji pripelje v Spodnjo Jamo; to je kotanjasta krnica z mogočnimi skalami na dnu, ki jo je v ledeni dobi izoblikoval ledenik. Više nad njo je tudi Zgornja Jama, kamor pa naša pot ne pelje. lz Spodnje Jame se pot strmo vzpne v ključih po travni gredini čez j. greben Grintovca na nasprotno stran; ta del grebena imenujejo Ovnov čir. Po uri vzpona smo na razpotju: leva pot pelje čez Dolce na Kočno, SPP pa navzgor proti vrhu Grintovca.

višina: 2016 m Ovnov čer

Ni opisa
1.5 km, 1 ura Ovnov čer - Grintovec

Opis:

Z razpotja se pot zložno zvije prek travne uravnave Planjava, odkoder se že odpirajo lepi razgledi. Pod nami je Suhi dol, nad njim razrito ostenje Kalško grebena, globoko pod njim dolina Kokre, Storžič nad njo, zadaj pa značilna panorama Julijcev s Triglavom. Ko pot iz sz. smeri zavije naravnost proti s., postane bolj strma. Smo na Strehi, kot se imenuje j. položnejše pobočje Grintovca, ki se od daleč vidi kot streha. Vijugasta steza po enakomerno strmem pobočju pripelje po 45 min na razgledno škrbino med Malim (Kokrskim) Grintovcem in glavnim vrhom, odkoder zelo lepo vidimo bližnjo Skuto in pod stenami Jezersko Grintovca ledeniško izoblikovano kotlinico Zgornje Jame. S škrbine se steza v ključih vzpne po raztrganem pečevnatem pobočju na vrh. S škrbine 20 minut.

Od Cojzove koče na vrh Grintovca je 2 h.

višina: 2557 m Grintovec
Vrh:

Grintovec (2558 m) je najvišji vrh Kamniških in Savinjskih Alp. Vrh je piramidaste oblike. Grajen je iz triasnega apnenca in dolomita. Na j. se spušča v položnejših travnatih in drnastih pobočjih, na s. stran pa pada z okoli 500 m visoko razrito steno v krnico Zgornje Ravni. Na v. strani pada kratka navpična stena na melišče na Velikih Podih. Sv. greben povezuje Grintovec prek Malega ali Jezerskega Grintovca (2447 m) in Mlinarskega sedla z drugimi vrhovi na v. Jv. greben je v svojem osrednjem delu, Dolgih stenah, povsem skalnat, kar smo že ugotovili pri spustu s Skute 'čez Velike Pode. Z. greben veže Grintovec prek Dolške škrbine s Kočno.

Grintovec je bil zaradi lahko pristopa z juga prvi znani osvojeni vrh v Kamniških in Savinjskih Alpah. Leta 1759 se je povzpel na vrh znani botanik J. A. Scopoli (1727-1788), ki je znanstveno raziskoval slovensko floro, tri ali štiri leta za njim pa naravoslovec F. K. Wulfen (1728-1805). Verjetno so bili že prej na vrhu domačini - pastirji in lovci. Leta 1823 je stotnik Bosio postavil na vrhu prvo triangulacijsko piramido. Dr. Frischauf, ki je zavzeto raziskoval celotno gorstvo, je leta 187o naprosil Antona Murija in Antona Šenka z Jezerskega, da sta poiskala pristop po s. ostenju na Mlinarsko sedlo in čez Mali Grintovec na vrh. Naslednje leto sta ob pomoči dr. Frischaufa pot skromno nadelala; dokončno jo je ob koncu prejšnjega stoletja usposobila Češka podružnica SPD. To je bila prva pot s s. strani, pozneje so nadelali še pristop 'čez Dolško škrbino. Zaradi lepega dostopa z j. strani je Grintovec med najbolj obiskanimi vrhovi Kamniških in Savinjskih Alp.

Grintovec spada med najlepše razgledne točke na naši poti prek Kamniških in Savinjskih Alp. Na s. strani gore leži pod planoto Spodnje Ravni prelepa gorska dolina Ravenske Kočne, na njeni desni se dviga skalni greben z Babama, na levi pa gozdnato sleme, ki jo loči od Makekove Kočne. Za Jezersko dolino se dvigata Virnikov Grintovec in Pristovški Storžič, za njim vidimo Obir, desno pa s. karavanško gorsko vrsto s šiljasto Ojstro in oblo Topico v Avstriji ter plečato Peco. S. obzorje zapirajo vrhovi Visokih Tur z Grossglocknerjem. Na v. zajame pogled vse vrhove in grebene tega gorstva do Ojstrice in Velike planine. Na z. se nam v bližini kaže razdrapano lice Kočne, potem pa splava pogled prek gorenjske ravnine do Julijskih Alp s Triglavom v sredini. Lepa je tudi valovita j. stran z Ljubljansko kotlino, Škofjeloškim in Polhograjskim hribovjem ter hribovjem na Notranjskem vse do Snežnika na obzorju.

Žig in vpisna knjiga sta v skrinjici na vrhu. PD Kamnik.