Išči po točkah

Začetek: Zadnja Trenta

Konec: Zadnja Trenta

Razdalja: 23.8 km Čas hoje: 12 ur 15 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 960 m Zadnja Trenta

Ni opisa
3.5 km, 1 ura 40 minut Zadnja Trenta - Planina Zapotok

Opis:

Na razpotju levo (desno na Jalovec) čez prode v dolino Suhega potoka in mimo gozdnega rezervata Zapoden. Steza se po enem km od Florija preseli na z. stran Suhega potoka, kjer se dviga po vse bolj strmih pobočjih. Preden se vzpnemo na planino, je globoko pod potjo slap pod planino Zapotok.

Po uri in pol od Koče pri izviru Soče smo na planini Zapotok (1385 m) z opuščeno pastirsko kočo.

višina: 1352 m Planina Zapotok

Ni opisa
1.9 km, 1 ura 20 minut Planina Zapotok - Sravnik

Opis:

S planine se pot vzpne v macesnov gozd, ki je del gozdnega rezervata Apica, potem pa po rušnatem in kamnitem pobočju zložno proti prevalu Velika Vrata; pod prevalom desno po s. pobočju Sravnika do razpotja: desna pot čez Kanjski preval je daljša in težja.

višina: 1853 m Sravnik

Ni opisa
0.7 km, 30 minut Sravnik - Sedlo Kanja

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1998 m Sedlo Kanja

Ni opisa
0.7 km, 1 ura 5 minut Sedlo Kanja - Bavški Grintavec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2342 m Bavški Grintavec
Vrh:

BAVŠKI GRINTAVEC, 2347 m, je najpomembnejši vrh v j. delu dolgega pogorja, ki se vleče v poldnevniški smeri od Ponc prek Jalovca do Bavškega Grintavca in spada v Jalovčevo gorsko skupino. Na Bavškem Grintavcu se nanj naslanja poševno pogorje med Zgornjo Trento ter sotočjem Koritnice in Soče s Plešivcem (2008 m), Trentskim Pelcem (2109 m) in Srebrnjakom (2100 m) na v. strani Grintavca, do Svinjaka (1653 m), koničastega vrha na sv. strani Bovške kotline. V pogorju proti Jalovcu se zvrsti več vrhov, med njimi so najpomembnejši Skutnik (2172 m), Nizki vrh (2162 m), Zadnji Pelc (2315 m), Srednji Pelc (2336 m), Veliki Pelc (2388 m) in Pelc nad Kionicami (2442 m). V. greben Bavškega Grintavca se strmo spušča na preval Velika Vrata (1794 m). Jv. pobočja padajo v Soško dolino pri vasi Soča. Jv. greben se prek bližnjega Malega Grintavca (2282 m) spušča proti Svinjaku, s. greben pa strmo na bližnji Kanski preval. Na sv. strani vrha je kratka stena, naprej so gruščnata in rušnata pobočja nad planino Zapotok nad Zadnjo Trento.
Bavški Grintavec je imeniten vrh. Najlepši pogled nanj je z Vršiča in s poti z Vršiča po pobočju Mojstrovke in Travnika proti Jalovcu, odkoder vidimo vso njegovo s. stran nad Zadnjo Trento.
Razgled z vrha je zelo lep, zlasti na bližnje skalnate vrhove, grebene in doline. Proti v. so pred nami vrhovi med Zadnjo Trento na s. in Spodnjo Trento na j. strani. V tej smeri vidimo Vršič in na njegovi desni vrhove vzhodnih Julijcev s Prisojnikom, Razorjem, Triglavom, Kanjavcem in Velikim Špičjem. Na j. strani se nad dolino Soče dviga Krnska skupina, v kolenu Soče pa greben Polovnika. Na jz. je nad Bovško kotlino obširno Kaninsko pogorje, kjer izstopa Rombon na njegovem v. robu; pred Kaninskim pogorjem je gorska dolina Bavšica in na njeni s. strani dolgi greben Loške stene. Proti s. se zvrstijo Skutnik,
Pelci, Veliki Ozebnik in Jalovec, na njegovi levi Mangrt, na desni pa Šite, Travnik in Mojstrovka, globoko spodaj leži dolina Zadnje Trente.


0.5 km, 25 minut Bavški Grintavec - Mali Grintavec

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Malega Grintavca zložneje proti vrhu, vendar pod njim precej globoko navzdol, da lahko obidemo stolpasti del grebena. Pod vrhom se je treba povzpeti čez strme pečine in preplezati nekaj težjih mest.

lz Bavšice 5 h.

Pot je od vznožja Vrha Ruš do vrha Bavškega Grintavca uvrščena med zahtevne poti.

višina: 2320 m Mali Grintavec

Ni opisa
2.5 km, 50 minut Mali Grintavec - Planina Bukovec

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od lovske koče desno navzgor skozi ruševje do razpotja pod steno Bavškega Grintavca: leva pot pelje na Bavški Grintavec čez Kanjski preval in je težja, zato se usmerimo po desni poti. Po kratkem vzponu se pot zravna in pripelje do strmega gruščnatega žleba. Po žlebu naravnost navzgor do skal, od tod poševno po dolgi gredi in strmo skozi ruševje na razgledno reber; naprej čez grušč, po pečevnati strmini in gruščnatem žlebu na sedelce tik pod vzpetino Vrh Ruš (1995 m) v glavnem j. grebenu Grintavca. Po grebenu se vzpnemo na dve strmi glavi Vrh Brda (2152 m) in Mali Grintavec.

višina: 1311 m Planina Bukovec

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Planina Bukovec - V tesnih

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po soteski Tesne navzgor do konca in po gozdu na planino Bukovec, kjer sta lovska koča in izvir vode.

višina: 1094 m V tesnih

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Planinskega učnega središča Bavšica (701 m) po desni dolini v sotesko Tesne med pobočji Obljaka in Bavškega Grintavca.


Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1574 m Prevala (Jalovec)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2009 m Preval Čez Brežice

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2313 m Mali Ozebnik

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2065 m Zavetišče pod Špičkom
Planinska postojanka:

Zavetišče stoji na robu melišča na vzhodni strani že od daleč vidne skalnate ostrice, imenovane Špiček. V prvo skromno zavetišče so jeseniški planinci preuredili nekdanjo italijansko vojaško opazovalnico, odprli so ga 6. avgusta 1950. Leta 1961 so zavetišče obnovili in ga opremili z ležišči. Zaradi izredne lege ob poti na Jalovec je postalo pretesno, zato so leta 1979 izdelali načrte za novogradnjo. Leta 1981 so staro zavetišče podrli in začeli graditi novo. Leta 1983 so zgradili še prizidek s sanitarjami in zimsko sobo. Novo zavetišče so slovesno odprli 3. julija 1983 ob 80-letnici organiziranega planinstva v občini Jesenice in 90-letnici ustanovitve SPD. Leta 1993 so pri zavetišču namestili 2000-litrsko cisterno za vodo.Zavetišče je odprto od začetka julija do konca septembra. V notranjem prostoru je 5 sedežev, pri mizah pred postojanko pa 20; na skupnem ležišču je 30 ležišč, v zimski sobi pa 4; notranji prostor ogrevajo s pečjo; v zimski sobi je štedilnik; sanitarije, voda kapnica, plinska razsvetljava.



Opis:

Od zavetišča ali z razpotja pod njim se še nekaj časa spuščamo po poti, po kateri smo prišli z Vršiča. Po slabih 30 min pridemo do ruševja, kjer nas kažipot opozori na odcep poti v Trento in na Kanski preval sz. pod Bavškim Grintavcem.


Ni opisa

Opis:

Malo pod odcepom se poti razideta; v Trento pelje leva pot. Po z ruševjem poraslem pobočju, imenovanem Staro utro, se nekaj časa spuščamo proti jv. Ko pridemo v gozd, se pot kmalu obrne proti v. in ponovno pripelje med rušje. Zložneje nadaljujemo do razpotja, kjer se z leve priključi pot od lovske koče.

višina: 1395 m Rutarska Trenta

Ni opisa

Opis:

Po gozdu se spustimo na nekdanjo planino Trento (1381 m), ki je že docela zarasla.

S planine se pot v mnogih serpentinah spušča po listnatem gozdu; po dobri uri pridemo do gozdarske koče, kjer je tudi stalni studenec »V Korenjaku«. Od gozdarske koče se pot bolj strmo spusti do roba nad Zadnjo Trento. Po redkem gozdu se pot v okljukih strmo spušča; ob poti so počivališča s klopmi in mizami. Ko se približamo dolini, že vidimo skozi presledke med drevjem ostrnice, s kamnitimi ogradami ograjene skromne njive in značilne trentarske hiše v Zapodnu. V dolino pridemo pri Floriju (963 m), ki je zadnja najvišja domačija naselja Trenta.

višina: 960 m Zadnja Trenta

Ni opisa