Išči po točkah

Začetek: Partizanska bolnišnica Franja

Konec: Ledinsko razpotje

Razdalja: 27.4 km Čas hoje: 9 ur Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

PARTIZANSKA BOLNIŠNICA FRANJA, 536 m, je skrita v soteski Pasice, skozi katero teče potok Cerenščica. Postavili so jo konec leta 1943 za potrebe IX. korpusa NOV in POS. Sestavljalo jo je 12 barak, za vojne razmere pa je bila dokaj dobro opremljena. Imela je svojo elektrarno, uporabljali pa so celo rentgen. Pred napadom je bila zavarovana z obročem utrdb in minskimi polji. Dostop je bil mogoč le po strugi Cerenščice. Domačini, ki so skrbeli za oskrbo, bolnišnice niso izdali. Prve ranjence so sprejeli 23. decembra 1943. V bolnišnici se je hkrati lahko zdravilo približno sto ljudi; v letu in pol se je v njej zdravilo 978 ranjencev, med njimi več kot 500 hudo ranjenih. Borce, ki so umrli v bolnišnici, so pokopali v neposredni bližini, po vojni pa prenesli v skupno grobnico v Cerkno. V začetku je bolnišnico vodil njen ustanovitelj dr. Viktor Volčjak, januarja 1944 pa je vodstvo prevzela dr. Franja Bojc - Bidovec, po kateri je bolnišnica dobila ime. Bolnišnica je imela prek kurirske postaje P-35 na Poljanah zvezo z vojaškimi enotami in oblastnimi organi. Nemci bolnišnice niso nikoli odkrili. Zelo so se ji približali 25. marca 1945 ter v bližnjem Podnjivču požgali več hiš. Leta 1947 je bila bolnišnica Franja razglašena za kulturni spomenik, za katerega skrbi Mestni muzej v Idriji. Leta 1989 jo je poškodoval zemeljski plaz, že leto pozneje pa so popolnoma obnovili vse objekte in pristopno pot.

Soteska Pasice je bila zaradi petih slapov, brzic, delovanja vode, ki je oblikovala erozijske lonce, ter navpičnih sten že v začetku 20. stol. zanimiv cilj planincev. Cerkljanska podružnica SPD je 23. avgusta 1908 odprla pot, ki jo je v skale v soteski vklesal Peter Brelih iz Cerknega. Po 1. svetovni vojni, ko je to območje pripadlo Italijanom in so bila slovenska društva prepovedana, je pot propadla.
Bolnišnico Franjo si od 1. aprila do 30. septembra lahko ogledamo vsak dan od 9. do 18. ure, od 1. oktobra do 31. oktobra vsak dan: 9.00–16.00, od 1. novembra do 31. marca. V primeru ugodnih vremenskih razmer za najavljene skupine izven urnika.

Več informacij



Opis:

TV in SPP zavijeta po urejeni turistični poti do 10 min. oddaljene bolnišnice. Pot v tesen je dobro zavarovana, ponekod je vklesana v skalo, drugod pa so narejeni mostički, stopnice in hodniki.

višina: 524 m Kamlonarš

Ni opisa
0.2 km, 0 minut Kamlonarš - Soteska Pasice

Opis:

Desno pod nami buči v strmi grapi Cerenščica, ki priteče iz soteske. Po mostu gremo na drugo stran potoka. Tam je velik parkirni prostor, do katerega pripelje asfaltirana cesta iz Cerknega, ter gostišče.

višina: 511 m Soteska Pasice

Soteska Pasice je bila s petimi slapovi, brzicami, delovanjem vode, ki je oblikovala erozijske lonce in navpičnimi stenami zanimiv cilj za planince že v začetku 20. stoletja. Cerkljanska podružnica SPD je 23. avgusta 1908 z večjim društvenim pohodom odprla pot skozi sotesko, za katero se imamo zahvaliti g. tehniku Petru Brelihu, ki je prebil večji del svojih počitnic v Pasicah ter lastnoročno obdelal strmo skalovje in izsekaval stopinje« (PV 1909, str. 75). Po 1. svetovni vojni, ko je to območje pripadlo Italiji in so bila slovenska društva prepovedana, je pot propadla.


5.7 km, 2 uri 10 minut Soteska Pasice - Kolinc (razpotje)

Opis:

Nadaljujemo po asfaltirani cesti v 15 min spustimo v dolino Cernice (ime Cerknica ima potok šele od Loga navzdol) do ceste Cerkno-Črni vrh. Na razpotju zavijemo po cesti na levo proti Črnemu vrhu. Po 5 min sta na desni dve novi hiši, na levi pa škarpa, na kateri je opozorilo, da moramo na desno proti bližnjemu potoku Cernica. Potok prekoračimo po desnem mostu. Mimo staje pridemo na gozdno vlako; po njej se strmo dvignemo do jase in po njej proti bližnjemu gozdu. Po grdem koritu napravimo nekaj korakov, potem pa puščica na drevesu pokaže na desno na rob nad jaso. Slabo vidna steza se vzpne proti gozdu, kjer postane lepa pot, ki se zasuče okoli gozdnega roba in pripelje do razpotja. Tu zavijemo naravnost navzgor po gozdni vlaki. Po nekaj minutah je novo razpotje, odkoder gremo po levi poti naravnost navzgor do bližnje stare italijanske vojaške ceste, po kateri bomo šli na desno. Iz doline Cernice do ceste smo hodili dobrih 30 minut.

Cesto so zgradili po prvi svetovni vojni, ko so ti kraji pripadli Italiji in je v zaledju državne meje povezovala Novake s Kladjem. Je še kar dobro ohranjena. Po cesti stopamo zložno navzgor najprej po z. pobočju Mrovljevega griča (742 m), potem po z. pobočju Škofelj (973 m). Večinoma je speljana po gozdu, vmes pa so nad cesto in pod njo strme košenice. Kjer se svet odpre, vidimo na desni globoko pod nami dolino Cerknice, na pobočju onstran doline vas Labinje, zadaj kopasto Kojco in na desni greben Cimprovke. Če se ozremo nazaj, objame pogled Gorenje Novake in Črni vrh. Po okoli pol ure pridemo na piano na jz. pobočju Škofelj. Pod nami so strme senožeti, v kotlu na jz. strani zagledamo Cerkno, naprej pa Šebreljsko planoto in Trnovski gozd. Kmalu se začne cesta zložno spuščati po j. pobočju Škofelj. Po nekaj minutah pridemo na j. rob, kjer se cesta v kolenu obrne proti jv. Odpre se pogled na Cerkljanski vrh in Kladje ter na cesto Kladje-Hotavlje, do katere moramo priti. Proti v. se že pokaže hrbet med Kladjem in Ermanovcem. Na levi strani ceste je razpadajoča škarpa, ki varuje travnate strmine Škofelj. Na pobočju pod nami je ob cesti Kladje-Cerkno vas Čeplez. Kmalu smo na senožeti, na kateri so ob cesti tri nove počitniške hišice. Zelo lep je pogled proti Kladju in Cerkljanskemu vrhu, na Vojskarsko in Šebreljsko planoto, Trnovski gozd, Kojco, Počansko goro in Porezen ter na vas Planina na pobočju pod nami. Po cesti pridemo v gozd in kmalu do ceste Kladje-Hotavlje. Po njej gremo na levo zložno navzgor na bližnji preval Vrh Ulce (814 m). Od priključka na nekdanjo vojaško cesto do prevala smo hodili okoli 1 h. Vrh Ulce smo na razvodju med Črnim in Jadranskim morjem. Na s. prevala izvira Podplečica, ki teče v Kopačnico, ta pa na Hotavljah v Poljansko Soro. Na j. strani priteče izpod Kladja Oresovka, ki se v Cerknem izliva v Cerknico, ta pa pri Želinu v Idrijco. Na prevalu je leseno znamenje. Na levo gre steza na Škofje.

višina: 815 m Kolinc (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Kolinc (razpotje) - Vrata

Opis:

SPP krene na desno po gozdnem kolovozu, nekaj minut zložno vkreber, potem pa malo navzdol. Levo pred nami je v bližini kmetija Jeram.

višina: 830 m Vrata

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Vrata - Laniščar

Opis:

Na cestnem razpotju gremo naravnost navzgor (na desno se pride na Kladje, na levo do Jerama in v Podpleče) po travnatem pobočju. Na levo lep pogled na dolino Kopačnice, Blegoš, Črni vrh in nazaj na travnato sleme Škofja. Pridemo do električnega daljnovoda; na desni vidimo kmetijo Rotovž, mi pa nadaljujemo po kolovozu nad kmetijo Jeram proti gozdu. Sledi zložen vzpon po ponekod zaraščenem gozdnem kolovozu. Pod električnim daljnovodom pridemo na širok hrbet in do asfaltne ceste Kladje-Ermanovec. Na kažipotu piše, da je do planinske koče še 30 minut. Z Vrh Ulce smo hodili 45 minut.

Po cesti krenemo levo proti bližnji kmetiji Lanišar. Na j. pobočju na desni so razmetane kmetije razloženega naselja Podlanišče. Na drugi strani doline čepi na slemenu vas Nova Oselnica, z. od nje pa se dviga Bevkov vrh. Daleč za Bevkovim vrhom se na obzorju vleče rob Trnovskega gozda, levo od njega je za Idrijskim hribovjem Nanos, na skrajnem j. obzorju pa vidimo Snežnik.

višina: 921 m Laniščar

Ni opisa

Opis:

Pri kmetiji moramo v breg nad cesto, kamor nas pokliče markacija na macesnu. Mimo električnega droga pelje pot proti gozdu, potem po njem zložno navzgor. Po 10 min od Lanišarja smo pri razpadajoči nekdanji italijanski vojašnici. Mimo nje gremo desno na rob, kjer se pot pod vrhom Šanc (1048 m) na levi zložno spusti do kmetije Vrhovec. Na Šancah so sledovi rimskih utrdb. Ime spominja na obrambni zid, ki so ga v 5. stol. zgradili Rimljani proti barbarskim vpadom. Ko gremo proti kmetiji zagledamo travnato pobočje Ermanovca in na robu gozda ob cesti planinsko kočo. Od Vrhovca naprej pelje kar ravna cesta proti koči. Lepo vidimo Blegoš in vas Leskovico, nad njo Črni vrh, zadaj Ratitovec, levo vrhove Lajnarja, Slatnika, Koble in greben proti Črni prsti, spredaj pa Porezen. Po nekaj minutah se na levo odcepi pot na Blegoš, mi pa gremo še nekaj minut po cesti do planinske koče. Od Lanišarja do koče smo hodili 30 minut.

Od Bolnišnice Franja do Planinske koče na Ermanovcu je 3 h 30.

Planinska postojanka:

Koča stoji na razglednem slemenu severozahodno od vrha Ermanovec ob lokalni cesti, ki pelje s Trebije prek Stare Oselice in Slemena na Kladje. Kočo so gradili deset let, odprli pa so jo 7. septembra 1986. Poimenovali so jo v Dom Triglavske - XXXI. udarne divizije v spomin na enote, ki so se v sestavi te divizije bojevale na tem območju. Leta 1994 so ime postojanke skrajšali.Koča je odprta od 1. maja do 30. novembra, v zimskih mesecih pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. V dveh gostinskih prostorih je 35 sedežev, točilni pult; ob lepem vremenu postavijo pred kočo nekaj miz in klopi; v 4 sobah je 14 postelj, na skupnem ležišču pa 20 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 578 m Sovodenj

Ni opisa
1.2 km, 40 minut Sovodenj - Ruparski grič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 769 m Ruparski grič

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 851 m Rinkova ravan

Ni opisa
2.3 km, 30 minut Rinkova ravan - Znojile

Opis:

Na razpotju pred Jaznami zavijemo po levi gozdni cesti zložno proti telefonskemu vodu in pod velikim hlevom v gozd. Naša pot se zložno spušča proti cesti Sovodenj-Jazne-dolina Idrijce. Zadnji del spusta skrajšamo po bližnji stari cesti ob telefonskem vodu. Na asfaltirano cesto stopimo na prevalu med porečjema Idrijce in Poljanske Sore. Na hribčku na levi je domačija Kanavc. Od Plečeve domačije do ceste je 30 min.

Po asfaltirani cesti se spustimo na levo v gornjo dolino potoka Javorščica do 15 min. oddaljene domačije Lanišar, Jazne 24. Nad vhodom je vklesana letnica 1841. Pri domačiji zapustimo asfaltirano cesto in zavijemo na desno po gozdni cesti mimo kozolca do 10 min. oddaljenega naselja počitniških hišic.

višina: 674 m Znojile

Ni opisa
1.2 km, 40 minut Znojile - Sivka (Likar)

Opis:

Kmalu za naseljem zavijemo z gozdne ceste na levo na stari kolovoz, ki se vzpenja nad novo gozdno cesto in pripelje iz gozda na vzpetino z Ocvirkovo domačijo, Jazne 22; od Lanišarja je 25 min. Mimo domačije gremo dve minuti po cesti, potem pa zavijemo po stezi precej strmo po travniku v gozd. Steza se razširi v kolovoz in po njem pridemo v 20 min. do Likarjeve domačije, Mrzli Vrh 13.

višina: 842 m Sivka (Likar)

Ni opisa
2.3 km, 50 minut Sivka (Likar) - Kamniška Sivka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 968 m Kamniška Sivka

Ni opisa
2.4 km, 30 minut Kamniška Sivka - Mikš (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 823 m Mikš (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 764 m Pečnik (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Spustimo se po stari, bližji cesti na Ledinsko Razpotje, kjer se priključi na regionalno cesto Žiri-Spodnja Idrija.

višina: 711 m Ledinsko razpotje

Ledinsko Razpotje (705 m) je eden izmed treh zaselkov vasi Pečnik; leži ob regionalni cesti Žiri-Spodnja Idrija, ki se tu prevali iz Poljanske doline v dolino Idrijce. Na hiši Pečnik št. 2, kjer je bila nekdaj gostilna, je stara napisna plošča, ki jo je namestilo Slovensko planinsko društvo; na njej piše, da je tu razvodje med Črnim in Jadranskim morjem.