Išči po točkah

Začetek: Banovci

Konec: Radenci

Razdalja: 128.6 km Čas hoje: 35 ur 50 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 181 m Banovci

Ni opisa
7.3 km, 1 ura 50 minut Banovci - Ljutomer

Opis:

Na naslednjem razpotju pri gasilskem domu in kapeli zavijemo levo; desno bi prišli v Križevce pri Ljutomeru.

Ko pridemo do konca Banovcev, zagledamo krajevno tablo, ki nam pove, da prihajamo v obcestno naselje Grlava, 181 m, 111 preb. Pred vasjo spet opazimo Murico. Tudi ta kraj je bil prvič omenjen v deželnoknežjem urbarju iz let 1265–1267. Tedaj se je imenoval Gyrlavesdorf in je štel 10 kmetij. Na Grlavi so se 5. januarja 1945 spopadli partizanski kurirji in vlasovci; v boju je padel Janez Viher - Oskar s Kajžarja pri Kogu, prvi komandir kurirske postaje S-15 na Kogu. Na Grlavi je 9. marca 1945 padel tudi Vinko Puklavec -Srečko, doma s Koga, drugi komandir postaje S-15. TV nas popelje skozi vas mimo kapele, gasilskega doma in gostišča do železniške proge Ljutomer–Murska Sobota. Cestni prehod je zavarovan z zapornicami. Takoj za progo smo že v obcestnem naselju Krištanci, 180 m, 76 preb. Iz Veržeja smo hodili eno uro. Tudi Krištanci so bili kot strelski dvorec Cristram prvič omenjeni v deželnoknežjem urbarju iz let 1265–1267. Pot nas vodi skozi vas mimo kapele do razpotja, ob katerem raste velik kostanj. Zavijemo levo, prečkamo Murin rokav Sirotka, potem pa nadaljujemo mimo gasilskega doma Krištanci-Šalinci do razpotja s kapelo. Na razpotju zavijemo po glavni lokalni cesti na desno, že po nekaj minutah pa se obrnemo levo na makadamsko vaško cesto v Babince. Ob cesti na desni je mrtev rokav Murice. Kmalu zagledamo električni daljnovod in naselje. Na razpotju pred vasjo nadaljujemo pot po desni proti vasi Babinci; na začetku vasi stopimo na asfaltirano cesto. Iz središča Krištancev smo hodili 45 min.

Babinci, 178 m, 292 preb. Gručasto naselje leži na mokrotnem svetu ob Murici. Prvič je bilo omenjeno kot Wahendorf v deželnoknežjem urbarju iz let 1265–1267. Tam je takrat stalo več strelskih dvorcev za obrambo pred Madžari. Na prvem razpotju zavijemo levo do bližnje Marijine kapele, pri kateri je drugo razpotje. Na električnem drogu pri kapeli gnezdijo štorklje. Na razpotju gremo desno po asfaltirani cesti proti Ljutomeru. Za vasjo prečkamo Murico in kmalu se nam pogled ustavi na dolgem slemenu Kamenščaka nad Ščavniško dolino. Kmalu pridemo v industrijsko predmestje Ljutomera in do regionalne ceste Murska Sobota–Ljutomer, ki jo dosežemo pri železniški postaji in novi bencinski črpalki. Po Kolodvorski ulici, kot se imenuje regionalna cesta na s. začetku mesta, se odpravimo proti središču Ljutomera. Prečkamo železniško progo, pridemo do kanala reke Ščavnice, kjer dobi Kolodvorska ulica ime Prešernova ulica. Po njej se odpravimo mimo spomenika NOB čez reko Ščavnico in naprej na Glavni trg v središču mesta. Iz Babincev do tja je 45 minut.

višina: 178 m Ljutomer

LJUTOMER, 179 m, 3413 preb. Mestno naselje leži ob vznožju Ljutomersko¬-Ormoških goric in na prehodu Ščavniške doline v ravnino Murskega polja. Ljutomer je središče Prlekije, pa tudi gospodarsko, kulturno, upravno in pro¬metno središče Murskega polja in njegovega gričevnatega obrobja. V Ljutomeru se od regionalne ceste Ormož–Murska Sobota odcepijo ceste proti Ptuju, Vidmu ob Ščavnici in Razkrižju. Skozi Ljutomer je speljana tudi železniška proga Ormož–Hodoš, od katere se v bližnjih Lukavcih odcepi proga v Gornjo Radgono. Najstarejši del mesta je Stari trg ob vznožju Kamenščaka (272 m), od koder se je naselje širilo na območje zdajšnjega Glavnega trga in sosednjih ulic. Po 2. svet. vojni so z regulacijo reke Ščavnice preprečili njeno poplavljanje, s tem pa so pridobili tudi prostor za razširitev mesta proti s. in v.; tam so nastala predvsem večja podjetja in trgovine. V zadnjem času so zgradili večje stanovanjsko naselje na obronkih nad dolino potoka Kostanjevica na j. strani mesta.

V bližini Ljutomera je potekala rimska cesta s Ptuja v provinco Panonijo. Ob njej je stala rimska naselbina: našli so bronaste izdelke, rimski denar in različne predmete. Ljutomer je bil prvič omenjen leta 1211 kot »Luotenwerde« in je bil v lasti deželnih knezov. Trške pravice in svoje sodišče je dobil leta 1265, ko je bilo v trgu 152 domačij. Nad naseljem je stal stolpast grad, ki je nastal iz strelskega dvorca; leta 1365 je bil omenjen kot Lutenberg, leta 1447 pa je pogorel. Tedaj je trg že imel svoj grb; v njem je bil upodobljen enorogi konj s tremi rdečimi križci na srebrnem ščitu, pozneje so mu dodali še zmaja. Tržani so bili po večini obrtniki, organizirani v cehih. Kraj je bil od 13. stol. tudi tržišče za poljedelske pridelke, zlasti pšenico ter vino iz Ljutomerskih goric. Ljutomer so od 1479 do 1605 kar sedemkrat napadli in izropali Turki, leta 1704 pa so ga požgali kruci. V 17. stol. je v kraju štirikrat morila kuga. Požari so trg upepelili desetkrat, prvič leta 1477 in zadnjič 1858. V drugi polovici 17. stol. je bilo tam tudi več čarovniških procesov.

V obdobju narodnega preporoda je imel Ljutomer pomembno narodnopolitično vlogo. Okoli slovenskih rodoljubov, predvsem župnika Mihaela Jaklina in gospodarstvenika Ivana Gottweisa, so se že pred marčno revolucijo 1848 zbirali narodno zavedni Slovenci. Njuno buditeljsko delo so nadaljevali D. Trstenjak, B. Raič, A. Klemen¬čič in številni drugi rodoljubi. Nasprotja med slovensko in nemško usmerjenimi tržani so se poglobila, zato so oboji začeli ustanavljati svoja društva. Slovenski rodoljubi so 6. septembra 1863 v spomin na 1000. obletnico prihoda sv. Cirila in Metoda priredili prvo narodno besedo na prostem. Slovensko pevsko društvo so imeli vsaj že leta 1867, v začetku leta 1868 pa so ustanovili še narodno čitalnico. Najpomembnejši dogodek v tem obdobju je bil prvi slovenski narodni tabor (9. avgusta 1868), na katerem je več kot 7000 ljudi zahtevalo zedinjeno Slovenijo. Na slovesnosti ob 100. obletnici tabora so v spomin na prvi slovenski narodni tabor v parku odkrili spomenik. Leta 1872 je začela poslovati slovenska posojilnica, ki je reševala kmete iz rok nemškega kapitala. Ljutomerski konjerejci so leta 1875 ustanovili prvo društvo za konjski šport; to je bilo tedaj drugo takšno društvo v Evropi.

Po 1. svet. vojni se je v Ljutomeru razvilo delavsko, viničarsko in kmečko gibanje za večje socialne pravice. Organizirali so več manifestacij, med njimi leta 1928 prvi viničarski kongres, leta 1931 kmečki praznik in leta 1938 viničarski tabor. Demonstracije delavcev, viničarjev in kmetov, ki so bile 1. septembra 1935, pa so se končale tragično. Orožniki so namreč demonstrante razgnali ter pri tem ubili Alojza Mavriča iz Bolfenka, dva protestnika pa ranili.

Aprila 1941 so Ljutomer zasedli Nemci in v njem vzpostavili svojo politično in policijsko oblast. Že 15. aprila 1941 so zaprli več zavednih Slovencev, jih zasramovali in junija 1941 izgnali v Srbijo. Prvi sestanek organizatorjev odpora je bil 1. junija 1941 pri Babičevih na Cvenu, vodil pa ga je profesor Jože Kerenčič. Ta je 12. julija 1941 sklical tudi prvi sestanek organizatorjev OF za ljutomersko območje in tedaj je bil ustanovljen mestni odbor OF. Aktivisti OF so prvo akcijo izvedli 30. avgusta 1941. Tedaj so na progi Ormož–Ljutomer iztirili vlak in za 48 ur ustavili promet. Oktobra 1941 so Nemci aretirali več aktivistov OF iz Ljutomera in okolice ter jih v zaporih mučili. 16. oktobra 1941 so pred nekdanjo mežnarijo ustrelili sekretarja OF za Ljutomer Jakoba Babiča (spominska plošča na Trgu Jakoba Babiča 2). Gestapovci so 17. novembra 1941 aretirali tudi Jožeta Kerenčiča, organizatorja narodnoosvobodilnega gibanja v Slovenskih goricah, in ga 27. decembra 1941 ustrelili na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru. Nemci so nadaljevali zastraševanje in 15. januarja 1942 ustrelili še pet talcev. Po spopadu med partizani in vlasovci 3. februarja 1945 so vlasovci ujeli hudo ranjenega okrajnega sekretarja ZMS Cirila Jureša - Maksa ter ga po grozljivem mučenju 4. februarja obesili na Glavnem trgu; tam zdaj stoji spomenik v njegov spomin. Na NOB in žrtve okupatorja opozarja spomenik v podobi Triglava ob Prešernovi ulici nasproti sodišča. V muzejski zbirki v nekdanji mestni hiši na Glavnem trgu 2 sta postavljeni stalni razstavi gradiva o taborskem gibanju na Slovenskem ter o novejši zgodovini Ljutomera in NOB na tem območju.

Šolstvo ima v Ljutomeru dolgotrajno tradicijo. Pouk se je začel že pred letom 1545. Leta 1861 je bila ustanovljena obrtna šola s slovenskim in nemškim učnim jezikom. Jeseni 1919 ustanovljena meščanska šola je obstajala do okupacije. Glasbena šola Slavka Osterca je začela delovati leta 1927. Od leta 1963 je v mestu tudi gimnazija, imenovana po rojaku in jezikoslovcu Franu Miklošiču.

Ljutomer je dobil mestne pravice leta 1927. Središče mesta je Glavni trg, na katerem sta rotovž, zgrajen leta 1833 v klasicističnem slogu, in stebrasto Marijino znamenje s kipi iz leta 1729. Na trgu sta tudi hotel Jeruzalem in blagovnica Mercator. Najpomembnejši kulturni spomenik je župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika, zgrajena v začetku 15. stoletja. Prvotno romansko stavbo so večkrat dozidali in prezidali. Zdajšnjo podobo je dobila med leti 1688 in 1690. Pred turškimi vpadi so jo obdali s taborskim obzidjem. V cerkvi je nagrobnik iz leta 1449, znana pa je tudi po bogati baročni rezbarski opremi. Ohranjena sta dva baročno oblikovana dohoda pred cerkvijo, med katerima je kapela sv. Florijana. Pred kapelo so leta 1926 postavili spomenik jezikoslovcu dr. Franu Miklošiču (1813–1891), domačinu iz bližnjega Radomerščaka.

Do druge svetovne vojne je bil Ljutomer podeželsko mestece s slabo razvito industrijo. V mestu sta bili dve usnjarni, dva večja mlina in opekarna. Mestu so dajale utrip upravne funkcije (okraj, občina, sodišče itd.), trgovina in obrt, zaradi katerih so prihajali v Ljutomer tudi okoličani. Po vojni so se razvile kovinska, tekstilna, lesna, živilska, gradbena in farmacevtska industrija. Po osamosvojitvi Slovenije so v mestu nastala številna nova podjetja, kot so npr. industrija montažnih gradbenih materialov Imgrad, tovarna masivnega pohištva Murales, tovarna kmetijskih strojev Tehnostroj, montaža in servis hidravličnih dvigal Arko, izdelava specialnih nadgradenj Natral, rudarstvo, proizvodnja in gradbeništvo Segrap, kmetijstvo in predelava Ljutomerčan ter še nekaj manjših podjetij. V Ljutomeru je sedež občine, upravne enote, okrajnega sodišča, poslovalnice Nove Ljubljanske banke in pošte, pa tudi več samopostrežnih in klasičnih trgovin, lekarna, hotel Jeruzalem ter precej gostinskih lokalov in različnih obrtnih delavnic. Za razvoj vinogradništva, kakovost priznanega ljutomerskega vina in njegovo prodajo skrbi delniška družba Ljutomerčan.

Iz Ljutomera je doma več pomembnih Slovencev, med njimi pedagog, peda-goški pisatelj in ustanovitelj Slovenske šolske matice Henrik Schreiner (1850–1920). V tem mestu je od leta 1901 do smrti živel in služboval odvetnik Karel Grossman (1864–1929), pionir slovenskega filma; leta 1905 je posnel dva kratka dokumentarna filma, leto pozneje pa še enega. Od leta 1924 do smrti je tam živel tudi pesnik in dramatik Cvetko Golar (1879–1965).


3.7 km, 1 ura 10 minut Ljutomer - Železne Dveri

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 261 m Železne Dveri

Ni opisa

Opis:

lz Železnih Dveri do Jeruzalema nadaljujemo po cesti, ki se zložno vzpenja po razglednem slemenu. Mimo Petovarjeve zidanice do razpotja.


Ni opisa

Opis:

Po cesti do Jeruzalema.

višina: 341 m Jeruzalem

JERUZALEM, 338 m, 100 preti., je razloženo naselje na slemenu v gričevnatih Ljutomersko-Ormoških goricah s strnjenim jedrom pri Marijini cerkvi, trgovini in znanem gostišču Jeruzalem. Jeruzalem je tudi razgledni vrh, 347 m, na slemenu sv. od cerkve; po njem imenujejo tudi vzhodni del Ljutomersko-Ormoških goric. To je najbolj v. območje Slovenskih goric. Sestavljeno je iz srednjeeocenskih sivih laporjev, trdih apnenih peščenjakov in litavskih apnencev. Prisojna pobočja so zasajena v glavnem z vinsko trto, nekaj je tudi njiv in sadovnjakov; osojna pobočja, doline in grape pokrivajo travniki in listnati gozdovi. Naravni pogoji za vinogradništvo so tod zelo ugodni; iz okolice Jeruzalema prihajajo vina vrhunske kvalitete. Baročno cerkev Žalostne Matere božje so začeli zidati leta 1652, posve¬čena pa je bila leta 1717. Podobo Žalostne Matere božje so v 13. stoletju prinesli iz Jeruzalema križarji; takrat so jo namestili v stolp, ki so ga postavili na mestu, kjer je zdaj cerkev. Po Jeruzalemu je kraj dobil tudi ime. Notranja baročna arhitektura in oprema imata velik umetnostno-zgodovinski pomen. Ob cerkveno ladjo je prislonjena kapela sv. Ane s podobo sv. Ane iz druge četrtine 18. stoletja. V zvoniku je zvon iz 16. stoletja. Tik pod Jeruzalemom je ob cesti proti Miklavžu Babji klanec, kjer naj bi leta 1664 pogumne domačinke premagale Turke. Pri cerkvi je manjši arboretum. Stavba, v kateri je gostišče Jeruzalem, je bila nekdaj graščina.
Razgled z Jeruzalema je čudovit, zlasti na bližnjo okolico. Škoda, da ni več razglednega stolpa. Na s. strani gričevja vidimo Mursko polje, na drugi strani Mure ravno Prekmurje z Mursko Soboto, pogled pa se ustavi na gričevnatem Goričkem. Na v. so v bližini po slemenih razložena naselja Gomila pri Kogu, Kog in Miklavž pri Ormožu, gričevje pa prehaja v Medjimursko ravnino. Na j. je v bližini Mihalovski vrh s cerkvijo Vseh svetnikov in jedrom razpotegnjenega naselja Mihalovci; del naselja pri cerkvi imenujejo Svtinje. Z. od Svetinj vidimo dolino Pavlovskega potoka z Ivanjkovci. Na j. strani prehajajo gorice v ravnino ob Dravi, tik pred ravnino pa se dviga razgledni grič Hum s cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Na j. obzorju se zvrstijo Ivanščica, Medvednica in Gorjanci, na jz. Posavsko hribovje, na z. pa za obširnim gričevjem Slovenskih goric Pohorje.


6.5 km, 1 ura 50 minut Jeruzalem - Kamenščak

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 241 m Kamenščak

Ni opisa
0.9 km, 10 minut Kamenščak - Cezanjevci

Opis:

Spustimo se mimo pokopališča po severnem pobočju slemena in kmalu zagledamo Cezanjevce. Na križišču pri kapelici zavijemo levo (desna cesta pelje po dolini Ščavnice v Ljutomer) v središče naselja pri cerkvi in šoli.

višina: 183 m Cezanjevci

CEZANJEVCI, 183 m, 228 preb. Strnjeno obcestno naselje leži ob vznožju Kamenščaka na j. robu Ščavniške doline, ki tam prehaja v Mursko polje. S. od naselja teče reka Ščavnica; ker je zdaj meliorirana, ne poplavlja več. Po izkopaninah številnih predmetov s. od naselja domnevajo, da je bila tam rimska postaja. Kraj je bil prvič omenjen leta 1319 kot Zesan. Župnijska cerkev sv. Roka in Sebastjana v renesančnem slogu je bila zgrajena leta 1676; v glavnem oltarju je slika H. A. Weissenkircherja iz leta 1682, znana kot največja slikarska umetnina na tem območju. Šola je bila ustanovljena leta 1827; prvo šolsko poslopje so zgradili leta 1900, novo šolo pa leta 1963. V vasi je tudi trgovina. Prebivalci se ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, precej je zaposlenih v Ljutomeru.


8.9 km, 2 uri 30 minut Cezanjevci - Mala Nedelja

Opis:

Ob lokalni cesti iz Cezanjevcev v Križevce pri Ljutomeru stoji na drugi strani Ščavnice Ribičev mlin. Predvojni lastnik mlina, oljarne in žage Ivan Ribič se je takoj po okupaciji pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Prvi sekretar OF za Ljutomer Jakob Babič, ki so ga Nemci ustrelili 16. oktobra 1941, je bil Ribičev svak. Drugi Ribičev svak Franček Babič je skupaj s 15-letnim Ribičevim sinom Jankom (1928–1944) organiziral narodnoosvobodilno gibanje po vsej okolici. V Babičevem mlinu sta bila v začetku aprila 1944 nastanjena partizana Danijel Hojs - Ljubo in Franc Belšak - Maks, vendar so ju izdali. Tako je 6. aprila mlin obkolilo 60 nemških orožnikov in gestapovcev. Partizana sta sprejela neenak boj in se skušala prebiti iz obroča. Okupator je imel pet mrtvih, pri preboju pa je padel partizan Belšak. Partizan Hojs in gospodar mlina sta se prebila iz obroča, Nemci pa so aretirali vso Ribičevo družino. Pozneje so se za svoje izgube tudi maščevali: 25. aprila so iz ptujskih zaporov pripeljali 25 talcev in jih pri mlinu ustrelili. O tem priča spomenik v njegovi bližini. Na Ribičevi hiši je zdaj spominska plošča v spomin na sina Janka, ki je padel 6. aprila 1944 v bližnjih Vogričevcih. Na gasilskem domu je vzidana plošča 21 padlim borcem NOV in žrtvam fašizma iz Cezanjevcev.

S cestnega razpotja v bližini šole nadaljujemo TV po levi asfaltirani cesti proti Branoslavcem; desna pelje k Ribičevemu mlinu in v Križevce pri Ljutomeru. Precej časa so ob cesti še hiše naselja Cezanjevci. Levo se dviga gozdnato sleme Kamenščaka, desno se širijo polja in travniki in na samoti zagledamo Ribičev mlin. Ravna cesta ob j. robu Ščavniške doline nas v pol ure pripelje na razpotje tik pred naseljem Branoslavci. Leva cesta se vzpne na Zgornji Kamenščak, po desni pa takoj pridemo v Branoslavce, 183 m, 163 preb., strnjeno obcestno naselje ob izteku doline potoka Turje v Ščavniško dolino. Na obeh straneh ceste opazimo velike rastlinjake. Naselje je bilo prvič omenjeno v deželnoknežjem urbarju iz 1265–1267. Na razpotju pri kapelici na začetku vasi nas kažipot Mala Nedelja usmeri na levo asfaltirano cesto. Levo in desno se razprostirajo polja in travniki, pred seboj pa zagledamo v. pobočje Radoslavskega brega in na slemenu Malo Nedeljo. Po 10 min. od razpotja v Branoslavcih stoji ob cesti samotna hiša Vogričevci 5. Na spominski plošči je zapisano: »V tej Filipičevi hiši je bila postojanka OF, kjer je 6. aprila 1944 padel v borbi član SKOJ-a Ribič Janko.« Ob cesti naprej je nekaj hiš razloženega naselja Vogričevci, 195 m, 163 preb. Na naslednjem razpotju se stranska cesta odcepi v središče Vogričevcev, TV pa zavije po desni cesti proti Radoslavskemu bregu do bližnjega križišča. Cestni kažipoti povedo, da pelje leva cesta v Moravce, desna k Mali Nedelji in v Videm ob Ščavnici. Iz Cezanjevcev smo do razpotja hodili eno uro.

TV zavije po cesti proti Moravcem. Po 300 m nas kažipota »Lovski dom« in »TV« usmerita desno na asfaltirano cesto, ki se položno vije med nasadi jablan po v. pobočju Radoslavskega brega. Po nekaj minutah pridemo na ravnico in na desni opazimo lovski dom. Pot nadaljujemo po 4 km dolgem slemenu Radoslavskega brega med dolino potoka Turja na s. in dolino potoka Bukovnica na j. strani slemena. Sleme se dviga od vzhoda proti zahodu; višina pri lovskem domu je 227 m, pri Mali Nedelji 280 m. V dolini potoka Turja leži naselje Radoslavci, 195 m, 307 preb., in po njem je sleme dobilo ime. V Radoslavcih je bil rojen pesnik in narodni buditelj dr. Radoslav Razlag (1826–1880). Od lovskega doma naprej hodimo po slabi makadamski cesti, ves čas po temenu slemena, tu pa tam mimo raztresenih hiš zaselka Radoslavski Breg, ki je del naselja Radoslavci. Levo so nasadi jablan, potem pa pridemo v mešani gozd. Z razpotja pred hišo Radoslavci 65 gremo naravnost po slemenu. Kmalu smo pri samotni hiši Sitarovci 4; od lovskega doma smo hodili 30 min. Za hišo pridemo v mešani gozd. Cesta kmalu postane slab kolovoz. Hoja po gozdu je prijetna, najprej po ravnem, potem pa zložno navzgor po slemenu Kuršenščaka (261 m), ki povezuje Radoslavski breg in vzpetino z Malo Nedeljo. Po 20 min. pridemo iz gozda do razloženega slemenskega naselja Kuršinci, 260 m, 178 preb. Pri tamkajšnjem križu se naša pot priključi lokalni cesti iz doline Bukovnice k Mali Nedelji. Po asfaltirani cesti se zložno vzpenjamo proti Mali Nedelji, ki jo vidimo pred seboj. Z desne se priključi cesta iz doline potoka Turja. Na razpotju, tik pod vzpetino s cerkvijo, na katerem se z leve priključi druga lokalna cesta iz doline Bukovnice, zapustimo cesto in se po stopnicah povzpnemo k cerkvi, od nje pa se spustimo v središče naselja.

višina: 276 m Mala Nedelja

MALA NEDELJA, 280 m, 117 preb. Razloženo naselje z gručastim jedrom je na slemenu med potokoma Turja in Bukovnica. H kraju sodijo tudi zaselki Čreta, Kolmenščak in del Cerkvenjaka. Po 2. svet. vojni se je kraj do leta 1992 imenoval Bučkovci. Mala Nedelja je bila prvič omenjena leta 1441, in sicer župnijska cerkev Svete trojice. Med leti 1521 in 1547 so cerkev povečali in dozidali zvonik. Stranski oltar sodi med »zlate« oltarje druge polovice 17. stol., takšni oltarji pa so v tem delu Slovenije zelo redki. Cerkev so v obdobju turških vpadov obdali s taborskim obzidjem, vendar so ga leta 1785 podrli. Leta 1707 so vas oropali kruci. Šola je bila ustanovljena leta 1783, prvo leseno šolsko stavbo pa so postavili dve leti pozneje. Iz pisnih virov je razvidno, da je že leta 1650 otroke poučeval organist in cerkovnik Janez Raisperger. V dobi narodnega preporoda so se prebivalci odlikovali po narodni zavednosti. K temu je veliko pripomogel narodni buditelj in zgodovinar Anton Krempl (1790–1844), sicer tamkajšnji župnik od 1836 do smrti. V njegov spomin so pri Mali Nedelji 15. septembra 1867 organizirali »besedo« predhodnico slovenskih narodnih taborov; na njej se je zbralo več tisoč ljudi in zahtevalo narodne pravice. Leta 1895 so Kremplu pri cerkvi odkrili lep spomenik, na njem pa so vklesani verzi:
»Počivaj mirno narodnjak
v gomili častni svoji davni,
saj zemlja je slovenska tu,
kjer spavaš ti, Anton naš slavni.
A narod le, učiš nas ti,
ki zemljo svojo ljubi, brani,
ki dela, trudi se za njo,
zasluži, da si jo ohrani.«

Pri stari šoli so ob 100. obletnici rojstva leta 1926 odkrili bronasti doprsni kip pesnika Radoslava Razlaga, ki je pri Mali Nedelji preživel mladost. Na godbenem domu je vzidana spominska plošča kapelniku in glasbeniku Janku Prelogu (1900–1965).

Nemci so 8. marca 1945 v Senčarjevem sadovnjaku blizu pokopališča ustrelili 19 talcev, ki so jih pripeljali iz ptujskih zaporov. S tem so se maščevali za smrt nacista in okupatorskega župana pri Mali Nedelji Ferda Lupše, ki so ga ubili partizani. Na kraju, na katerem so ustrelili talce, je zdaj spomenik. Ob glavni cesti v bližini stare šole je spomenik 17 padlim borcem in žrtvam fašizma iz tega kraja.

Pri Mali Nedelji so osnovna šola, pošta, samopostrežna trgovina, zdravstvena postaja, nekaj gostiln in nekaj obrtnih delavnic.



Opis:

Iz središča Male Nedelje gremo naprej po asfaltirani slemenski cesti proti zahodu. Zložno se spustimo mimo gasilskega doma in športnega igrišča in kmalu opazimo hiše razloženega naselja Moravci. Po 10 min. pridemo pri kapelici na razpotje: leva cesta se spusti v Moravske Toplice v dolini Bukovnice, TV pa zavije desno po slemenski cesti med po večini novimi hišami naselja Drakovci, 265 m, 247 preb., ki je razloženo na s. pobočju slemena nad dolino potoka Turja; na slemenu je le nekaj zaselkov. Ob slemenski cesti se vrstijo stare in nove hiše. S temena slemena ne smemo zaviti ne na levo ne na desno, ker bi prišli v dolino. Pri hoji po valovitem slemenu zagledamo na gričevju nad dolino potoka Turja vasico Stara Gora, 282 m, z baročno cerkvijo Svetega duha, zgrajeno med leti 1674 in 1697, za njo pa se na obzorju beli cerkev na Kapeli. Z razpotja v Drakovcih se zložno vzpnemo naravnost na Moravski vrh (329 m). Ob cesti so stare in nove hiše zaselka Moravski Vrh, ki sicer sodi v razloženo naselje Moravci v Slovenskih goricah, 285 m, 385 preb. Njegovo središče je v Moravski grabi na j. strani slemena. Ko se cesta vzpne na Moravski vrh, zagledamo nad drevjem na jz. strani vrh razglednega stolpa na Gomili. Na Moravskem Vrhu se lahko okrepčamo v turistični kmetiji Žinko. Cesta se zložno spusti proti Malemu Moravščaku.

višina: 310 m Mali Moravščak

Ni opisa
8.4 km, 2 uri 10 minut Mali Moravščak - Blaguško jezero

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 242 m Blaguško jezero

Ni opisa
3.8 km, 1 ura 10 minut Blaguško jezero - Kadrenci

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 304 m Kadrenci

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Kadrenci - Cerkvenjak

Opis:

Na v. strani razpotja stoji tabla z napisom: "Občina Sv. Jurij ob Ščavnici. Dobrodošli." Na z. strani se začne občina Cerkvenjak. Z Gomile do tod je 2 h 30 prijetne zložne hoje.

TV nadaljujemo po regionalni cesti na levo proti Cerkvenjaku. Po kratkem zložnem vzponu se cesta zravna. Pridemo v razloženo naselje Cogetinci, 280 m, 294 preb., ki se razteza s. od ceste in z. od Grabonoškega vrha (308 m). Na desni strani ceste je kapelica, pred njo pa velika granata. Kmalu zagledamo v bližini Cerkvenjak. Tam smo v nekaj minutah. Od priključka na regionalno cesto do pošte v središču naselja smo hodili 30 minut.

višina: 332 m Cerkvenjak

CERKVENJAK, 330 m, 150 preb. Razloženo naselje leži na trikrakem slemenu, ki je razvodnica med Pesniško in Ščavniško dolino. Gručasto središče naselja je pod vzpetino z župnijsko cerkvijo sv. Antona Puščavnika na vrhu slemena (341 m). Tam je križišče cest proti Ptuju, Lenartu, Gornji Radgoni in Ljutomeru. Območje kraja je bilo naseljeno že v predzgodovinski dobi. V vasi so leta 1953 našli kamnito sekiro; zdaj jo hranijo v šolski zbirki. Cerkvenjak je bil prvič omenjen leta 1299, svoje ime pa je dobil po prvotni cerkvi, ki je bila zgrajena že pred tem letom. Zdajšnja cerkev je bila zgrajena v poznogotskem slogu med leti 1516 in 1546, v letih 1825 in 1873 pa so jo povečali. Staro ime naselja so leta 1907 spremenili v Sv. Anton v Slovenskih goricah, vendar so ga leta 1952 spet imenovali po starem. Kljub temu ga ljudje še vedno imenujejo Sv. Anton. Zasilni šolski pouk so uvedli že leta 1687 in ga izvajali v mežnariji, rednega pa leta 1783. Prvo šolsko poslopje so zgradili leta 1813. V bližini cerkve je kužno znamenje iz leta 1529. Kraj je vedno slovel po kulturni dejavnosti. Na kulturnem domu je spominska plošča z napisom: »Na vas je slonela kultura, najsvetlejša tradicija našega kraja. Vlado Tušak 1910–1992, Vlado Lorber 1908–1986. Vaše delo je zgled nam in naslednjim rodovom. Ob 100-letnici organiziranega kulturnega dela KUD Cerkvenjak.« Ob plošči sta reliefa obeh kulturnikov. Pred domom stoji visok obelisk v spomin padlim borcem NOV in talcem iz tega kraja; na podstavku lahko preberemo, da je bil prvi partizanski napad na okupatorjevo postojanko v tem kraju izveden 14. julija 1942.

Cerkvenjak je občinsko središče. V kraju so osnovna šola, pošta, zdravstvena postaja, kmetijska zadruga, samopostrežna trgovina, več gostiln in storitvenih delavnic. V Cerkvenjaku si lahko ogledamo zasebno muzejsko zbirko Feliksa Rajha (telefon: 02/703 51 60); v šestih sobah so razstavljeni predmeti, ki so jih nekoč uporabljali slovenskogoriški kmeti, sadjarji in vinogradniki, kulturnozgodovinska zbirka in veliko izvirnih fotografij. Sredi vasi stoji informacijska tabla s predstavitvijo občinskega središča in z zemljevidom občine, na katerem so označene kulturnozgodovinske in turistične znamenitosti.

Cerkvenjak je občinsko središče. V kraju so osnovna šola, pošta, zdravstvena postaja, kmetijska zadruga, samopostrežna trgovina, več gostiln in storitvenih delavnic. V Cerkvenjaku si lahko ogledamo zasebno muzejsko zbirko Feliksa Rajha (telefon: 02/703 51 60); v šestih sobah so razstavljeni predmeti, ki so jih nekoč uporabljali slovenskogoriški kmeti, sadjarji in vinogradniki, kulturnozgodovinska zbirka in veliko izvirnih fotografij. Sredi vasi stoji informacijska tabla s predstavitvijo občinskega središča in z zemljevidom občine, na katerem so označene kulturnozgodovinske in turistične znamenitosti.


8.8 km, 2 uri 20 minut Cerkvenjak - Negova

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 285 m Negova

Ni opisa
8.8 km, 2 uri 30 minut Negova - Sveta Trojica v Slovenskih goricah

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 231 m Zgornja Senarska

Ni opisa

Opis:

Na križišču zavijemo levo proti Ptuju.

višina: 231 m Velka (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Najprej gremo čez staro strugo reke Pesnice, kmalu pa tudi čez regulirano. Na drugi strani reke je ob cesti krajevna tabla naselja Gočova, 231 m, 279 preb., vendar naša pot ne gre skozenj. Po 25 min. od križišča zavijemo desno po slabi makadamski cesti na Gočovski vrh (313 m), na katerem med visokimi topoli vidimo hiše enako imenovanega zaselka. Ovinkasta cesta po sv. pobočju Gočovskega vrha, z lepim pogledom na Pesniško dolino in na gričevje s Cerkvenjakom, nas v 15 min. pripelje na ravno sleme z zaselkom Gočovski Vrh in hišnimi številkami Gočove. Od prve hiše naprej je cesta asfaltirana.

Po nekaj korakih je na desni vrtnarija. Slemenska cesta nas vodi skozi zaselek; najprej je ravna, ko pa se zložno vzpne, se nam na drugem slemenu pokaže razgledni stolp na Zavrhu. Kmalu se spustimo do razpotja. Tam zapustimo asfaltirano cesto, ki se spusti v Gočovo; od prve hiše na Gočovskem Vrhu je 10 min. Po asfaltirani cesti zavijemo desno mimo novih hiš in se ob robu gozda spustimo v dolinico potoka Črnec. Od tod se cesta zložno zvije po jv. pobočju slemena proti hišam naselja Nadbišec, 338 m, 93 preb. To je razloženo slemensko naselje v povirju potoka Črnec z jedrom na temenu slemena. Na domačiji Alojza Rojka je bil od decembra 1944 do osvoboditve sedež okrajnega odbora OF Lenart. Ko pridemo na teme slemena, se cesta obrne proti zahodu. Z leve se priključi asfaltirana cesta iz Biša v Pesniški dolini; po tem kraju je poimenovan Nadbišec, ki leži nad Bišem. Od razpotja na Gočovskem Vrhu je 30 min. hoje.

Slemenska cesta nas vodi skozi središčni del naselja Nadbišec; ob cesti je veliko novih hiš. Kmalu se začne zložno spuščati po slemenu; odpre se lep pogled proti s. na Jezero Radehova in Lenart v Slovenskih goricah. Po 20 min. zapustimo asfaltirano cesto na velikem ovinku proti Zavrhu. Zavijemo desno po kolovozu proti Marijini kapeli in hišam, ki sodijo v razloženo naselje Gradenšak, 260 m, 25 preb. V 10 min. se zložno vzpnemo na drugo sleme, ki se vleče od Pesniške doline v smeri proti jz., na njem je Zavrh. Na desni so vinogradi, na s. strani pa spet vidimo Pesniško dolino, Jezero Radehova in Lenart, bolj vzhodno pa Trojiško jezero in Sv. Trojico. Kmalu pridemo na asfaltirano cesto iz Pesniške doline proti Zavrhu. Po njej zavijemo levo in gremo zložno navzgor, najprej med hišami naselja Gradenšak, kmalu pa že naselja Zavrh. V dolini Ruperškega potoka zagledamo gručasto naselje Spodnja Voličina, na slemenu v bližini pa razgledni stolp v Zavrhu. Po nekaj minutah smo na razpotju, na katerem se z leve priključi cesta iz Nadbišca, ki smo jo zapustili pri Marijini kapeli. Po slemenski cesti gremo med hišami naselja Zavrh do 15 min. oddaljenega razglednega stolpa.

višina: 369 m Zavrh (Slovenske gorice)

ZAVRH, 370 m, 320 preb. Obcestno naselje leži na razglednem slemenu med Pesniško dolino na s. in dolino Črmljenskega potoka na j. strani. Naselje ima tri dele: na vzdolžnem slemenu sta Zgornji Zavrh na z. in Srednji Zavrh na v. strani, na stranskem slemenu proti j. pa Spodnji Zavrh. Slemeni se stikata pri razglednem stolpu; tam je tudi razpotje cest in središče kraja s trgovino, gostiščem in AP. Kovinski, 17 m visok Maistrov razgledni stolp je leta 1982 postavilo Turistično društvo Zavrh namesto prejšnjega lesenega. Stolp so poimenovali po sloven¬skem generalu in pesniku Rudolfu Maistru - Vojanovu (1874–1934), ki je rad prihajal v ta kraj na počitnice. Temu lepemu kraju je posvetil tudi znano pesem Završki fantje. Na spominski plošči pri razglednem stolpu piše: »S tega kraja je občudoval lepoto Slovenskih goric in jo opeval.« Nasproti stolpa je vila Fekonja, v kateri je stanoval; v njej je zdaj Maistrova spominska soba s fotografijami in dokumenti iz njegovega življenja; ključ hranijo v baru Maistrova klet v isti hiši. Prebivalci Zavrha so po večini zaposleni v Lenartu in Mariboru, na manjših kmetijah pa se ukvarjajo s sadjarstvom, poljedelstvom in vinogradništvom. Razgledni stolp in lepota kraja privabljata številne izletnike. Ob cesti proti Gradenšaku je nedaleč od stolpa turistična kmetija Šuman.

Z Maistrovega stolpa je prelep razgled. Na v. je v bližini široka dolina reke Pesnice, za njo slemena Slovenskih goric proti Gomili in Negovi s Cerkvenjakom v ospredju. Na jv. vidimo za Haloškim gričevjem hrvaške hribe Ravno goro, Ivanščico in Kalnik. Na j. strani se širijo slemena Slovenskih goric proti Ptujskemu in Dravskemu polju, za ravnino se vzpenjajo gričevnate Haloze, nad katerimi se dvigajo Macelj, Donačka gora in Boč. Na z. strani se slemena Slovenskih goric najvišje dvignejo v vzpetinah Hum (424 m), Grmada (460 m) in Kozjak (406 m), naprej pa se pogled ustavi na Pohorju in Kozjaku. Na s. strani slemena je dolina Ruperškega potoka s Spodnjo Voličino, naprej pa Pesniška dolina z Lenartom; levo od mesta leži jezero Komarnik s Črnim lesom, desno od Lenarta vidimo najprej Jezero Radehova, potem Trojiško jezero in Sv. Trojico v Slovenskih goricah, naprej pa obširno gričevje Slovenskih goric proti Murskemu polju.


6.6 km, 1 ura 50 minut Zavrh (Slovenske gorice) - OŠ Lenart

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo do bližnjega ostanki antičnih zgradb, v bližnjem gozdu Črni les pa devet rimskih gomil. lz vasi gremo po poti čez gmajno do vaške ceste na Strmo Goro, čez most prek reke Pesnice in po cesti navzgor v zaselek Strma Gora na planoti nad dolino Pesnice. Sledi spust po lokalni cesti v lepo vas Spodnja Voličina (240 m) s poznogotsko cerkvijo sv. Ruperta iz 16. stoletja. lz Spodnje Voličine nadaljujemo po lokalni cesti proti j. skozi zaselek Jazbine, nad katerim se na levo odcepi cesta v Zavrh.

višina: 264 m OŠ Lenart

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

lz Lenarta v Slovenskih goricah (256 m) po Pomurski poti. S trga pri cerkvi po Ptujski cesti.


Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa
11.3 km, 2 uri 50 minut Sveta Ana v Slovenskih goricah - Apače

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 218 m Apače

Ni opisa
11.2 km, 3 ure 10 minut Apače - Gornja Radgona

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 210 m Gornja Radgona

Ni opisa
10.2 km, 3 ure Gornja Radgona - Janžev vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 294 m Janžev vrh

Ni opisa
5.5 km, 1 ura 30 minut Janžev vrh - Radenci

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 201 m Radenci

Ni opisa