Išči po točkah

Začetek: Radovljica (tunel pod želežniško progo)

Konec: Vrtača

Razdalja: 52.8 km Čas hoje: 18 ur 40 minut Zahtevnost: Zahtevna pot Označenost: Ni označeno!

Opis


Opis:

Naravoslovna učna pot Pusti grad (Radovljica - Pusti grad)

Pot večinoma vodi skozi gozd in nas seznanja z delovanjem in lepotami gozda, živalskega in rastlinskega sveta, katerega življenje je vezano na gozd. Vključuje tudi kulturno-zgodovinske spomenike in nas seznanja s preteklo zgodovino zgornjelipniškega območja.

Pot, ki je dolga 4940 metrov in jo je moč prehoditi v slabih dveh urah, prikazuje naravne znamenitosti od izredno pestrih geoloških razmer, vode do bogatega rastlinskega in živalskega sveta. Prikaže tudi kulturno krajino z zgodovinsko pomembnim kulturnim spomenikom Pusti grad. Namen je predstaviti lepote naravne in kulturne dediščine na območju Lipniške doline in obuditi staro peš povezavo med Radovljico in Kamno gorico preko Fuxove brvi. Pot skoraj v celoti poteka po gozdnih in poljskih poteh, za obisk ni potrebno vodstvo, saj je celotna trasa označena z markacijami. Do izhodiščne točke je z usmerjevalnimi tablami označena povezava z Radovljico, ki se začne pri mestni tržnici. Izhodiščna točka je urejeno parkirišče pri tunelu pod železniško progo Ljubljana - Jesenice ob cesti, ki vodi na radovljiško separacijo.

Pot se nadaljuje skozi prijeten gozdiček pri Fuxovi brvi, kjer prečka reko Savo in nato sledi stari povezavi med Radovljico in Kamno gorico.Pri kapelici na križišču pešpoti za Kamno gorico in Globoko se pot obrne proti Galerijam. Skozi Galerije s prečudovitimi skalnimi balvani se pot dvigne na plato Zgornje lipniške doline. Po poljskih poteh je usmerjena proti Pustemu gradu.

višina: 588 m Pusti Grad

Pusti grad je vrh in hkrati razvaline gradu razvaline gradu Waldenberg (Pusti grad), nekdanjega sedeža ortenburške posesti na Gorenjskem. Grad je prvič omenjen 1263 kot castrum Waldemberch, upravljali pa so ga vitezi Waldenberški (leta 1228 nastopa v virih vitez Fridericus de Waldenberch). Po smrti groga Friderika II. Ortenburškega leta 1418 na gradu Waldenberg so Lipniško gospostvo podedovali celjski grofje, po letu 1456 pa je Waldenberg postal deželnoknežja posest. Waldenberg je pogorel v 16. stoletju in so ga opustili. V razvaljenem grajskem jedru je razviden mogočen romanski palacij, katerega nastanek lahko postavimi v 12. stoletje. Na Pustem gradu KS Lancovo v povezavi z društvi v kraju prireja vsakoleto prireditev na gradu.


0.7 km, 10 minut Pusti Grad - Lancovo

Opis:

Naravoslovna učna pot Pusti grad.

Kratek vzpon iz Lancova po novo trasirani poti do Pustega gradu. Pomanjkanje oznak za pot iz Lancova.

višina: 494 m Lancovo

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Lancovo - Lancovo (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 517 m Lancovo (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Lancovo (razpotje) - Kolnica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 491 m Kolnica

Kolnica je vasica pri Spodnji Lipnici. Ime pomeni kovačnico (kovnica). Včasih so sem, do plavža Svete Heme, prinašali železovo rudo iz vrtač in jam na Jelovici. Železarstvo je bilo na višku v 16. stoletju. Zgradili so jezove in rake, da so lahko izrabili moč vode. Ti so še danes ohranjeni. Ker leži v zatrepu doline in pod strmimi obronki Jelovice (Štrucovke) je vasica v zimskem času pravo malo "zmrzišče", kjer sonce skoraj ne posije. V Kolnici je tudi izhodišče za pešpot na razgledno točko Suharna in dalje proti Vodiški planini ter proti Razpoku ter začetna točka Vodne poti Grabnarca


0.7 km, 20 minut Kolnica - Ravan (razpotje)

Opis:

Izredno strma pot. Izhodišče je pred mostom preden pridemo v Kolnico. Tu je na voljo manjše parkirišče. Pot nas vodi preko Štrucovke.

višina: 634 m Ravan (razpotje)

Ni opisa
1.2 km, 50 minut Ravan (razpotje) - Vrtača

Opis:

Nadaljujemo preko Ravni do Vrtače.

višina: 987 m Vrtača

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z Vodiške planine do Soriške planine bomo ves čas hodili po cestah. Bližnjic ni. Ne oddaljujmo se od markirane poti, saj se sredi obsežnih gozdov lahko izgubimo.

Od Partizanskega doma gremo po gozdni cesti najprej zložno navzdol do 2 km oddaljenega razpotja: desna cesta pelje v Lipnico in Radovljico, TV pa nadaljuje po levi proti Rovtarici. Po pol km se levo odcepi gozdna cesta na Mošenjsko planino, nas pa desna vodi po precej ravni gozdni planoti do 2 km oddaljenega razpotja; po levi bi prišli na planino Martinček, kjer je naselje za gozdne delavce, mi pa gremo po desni.

Planinska postojanka:

Foto: Avtor



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Špik (razpotje)

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Špik (razpotje) - Kropa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 526 m Kropa

Ni opisa
18.2 km, 5 ur Kropa - Tržič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 514 m Tržič

Tržič, 515 m, 3.920 preb., industrijsko mesto ob sotočju Tržiške Bistrice in Mošenika v ozki dolini med Kriško goro in Dobrčo ob prehodu iz gorskega sveta na gorenjsko ravnino. Ker je bilo v ozki dolini premalo prostora, se je mesto v zadnjih dvajsetih letih razširilo proti jz. na teraso nad desnim bregom Tržiške Bistrice; novo naselje imenujejo Bistrica. Osrednji del starega mesta je stisnjen med Tržiško Bistrico in pobočjem na z. strani, po katerem je speljana nova cesta proti Ljubelju; središče novega naselja Bistrica je pri trgovskem centru »Deteljica«. Po dolini je že v rimskih časih in v srednjem veku peljala stara tovorna pot čez Ljubelj, ki so jo v letih 1560 - 1575 razširili v cesto. Cesta in obilo vode so omogočili razvoj raznih obrti, najprej fužinarske, potem usnjarske, čevljarske in tkalske. Kraj se prvič omenja leta 1320; leta 1492 pa je dobil trške pravice, ko se je začela razvijati tudi trgovina. Najstarejši del Tržiča je bil na levem bregu Tržiške Bistrice okoli župne cerkve in na klancu pod njo; po požaru leta 1689 se je začel širiti tudi na desni breg. Leta 1811 je trg prizadel katastrofalen požar, ko so razen enega pogorela vsa poslopja. Zgradili so nov Tržič, ki se je postopoma spreminjal iz obrtnega v industrijsko središče. Na desnem bregu Tržiške Bistrice je mesto ohranilo podobo, kakršno je dobilo po požaru. Leta 1926 je postal Tržič mesto. Danes je v njem več pomembnih tovarn: tovarna obutve Peko, Bombažna predilnica in tkalnica, Tovarna kos in srpov, podjetje za elektroniko Mikro, itd. Tržič je sedež občine, v mestu je več trgovin in gostišč, galerija, pošta, banka, sedež Planinskega društva (Balos št. 4) ter raznih organizacij in društev. Tržič ima zelo dobre avtobusne zveze z Ljubljano in Kranjem.

V mestu si velja ogledati stari mestni jedri na levem in desnem bregu Tržiške Bistrice, župno Marijino cerkev z gotskim portalom, slikami L. Layerja, M. Langusa, J. Mežana in N. Pirnata ter s križevim potom Jurija Šubica, tržiški muzej v Kajži z bogato čevljarsko zbirko, galerijo in znamenito Kurnikovo hišo s spominsko sobo ljudsko pesnika Vojteha Kurnika in etnografsko razstavo.


0.4 km, 10 minut Tržič - Tržič (razpotje)

Opis:

lz starega mestnega jedra po Koroški cesti.

višina: 0 m Tržič (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Čegeljše (razpotje)

Ni opisa
3.8 km, 1 ura 10 minut Čegeljše (razpotje) - Podljubelj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 662 m Podljubelj

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 679 m Žverc (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 762 m Potočnik

Ni opisa
1.6 km, 40 minut Potočnik - Vranček

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 900 m Vranček

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1058 m Hotel Podljubelj

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1280 m Koča Vrtača

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1541 m Planinski dom na Zelenici
Planinska postojanka:

Dom stoji na mali ravnici Zeleniškega sedla med severnim ostenjem Begunjščice in južnim pobočjem obmejnega grebena Na Možeh. Prvo kočo na Zelenici je leta 1929 zgradilo pet zasebnikov, vendar je niso hoteli dati v najem Tržiški podružnici SPD; koča je bila med okupacijo požgana. Leta 1950 so začeli graditi planinski dom delavci šole milice, ki je bila takrat v Begunjah; nedokončani dom je 15. decembra 1952 prevzelo v najem PD Tržič, ki ga je zasilno usposobilo in naslednje leto tudi odprlo. S pogodbo med RSNZ, ki je bil lastnik zgradbe, in PZS, je 24. julija 1962 dobilo PD Tržič objekt v trajno last. Postojanko so po prevzemu popolnoma dokončali in opremili ter jo slovesno odprli 19. januarja 1966. Leta 1992 so nadzidali vhodni prizidek in s tem pridobili učno sobo. Dom je decembra 1999 popolnoma pogorel in se sedaj postopoma obnavlja.



Opis:

Na s. strani doma pokaže kažipot našo pot proti Stolu; to je pot čez j. pobočje Vrtače. Na Stol pa pelje tudi spodnja pot čez sedlo Šija (1693 m), ki se V Kožnah združi s SPP in je 30 min daljša. SPP zavije takoj za domom vkreber ob smučarski vlečnici na vzpetino, poraslo z macesni, a se kmalu obrne s s. proti z. Čez travnato smučišče pridemo v iglast gozd ob j. vznožju grebena Na Možeh, po katerem teče državna meja. Pot se zložno dviga proti ustju krnice Suho ruševje, ki jo obdajajo Vrtača, Zelenjak, Palec in greben Na Možeh; po gruščnati krnici pelje nemarkirana steza na Palec (2026 m). lz krnice pridemo na razgledno j. pobočje Vrtače (2181 m). Pot se zelo zložno dviga po kamnitem in gruščnatem pobočju, deloma poraslem z rušjem in redkimi macesni. Poleti je ob poti veliko planinskega cvetja, zlasti lepo dišečih Sternbergovih klinčkov. Odpirajo se lepi pogledi na bližnji Srednji vrh (1796 m) na j. strani in na v. ostenja Srednje peči (1920 m) pred nami. Po 45 min hoje od doma se na desno odcepi pot na Vrtačo. 

višina: 1724 m Vrtača (razpotje)

Ni opisa
0.9 km, 1 ura 10 minut Vrtača (razpotje) - Vrtača

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2171 m Vrtača

Ni opisa