Išči po točkah

Začetek: Rimske Toplice

Konec: Rašica (Velike Lašče)

Razdalja: 81.7 km Čas hoje: 27 ur 30 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 229 m Rimske Toplice

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 403 m Borovo (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 861 m Koča na Kopitniku
Planinska postojanka:

Koča stoji nad malo kotlinico na jasi temena Kopitnika, nagnjenega proti vzhodu oziroma Savinji. PD Rimske Toplice je takoj po svoji ustanovitvi, 11. avgusta 1953, sklenilo, da bo uredilo na Kopitniku planinsko postojanko. Leta 1955 jim je občina Hrastnik dala v najem Trbežnikovo domačijo. Ker je bila glavna stavba zasedena, so prvo planinsko zavetišče uredili v manjši stavbi poleg domačije. Leta 1958, ko so se stanovalci preselili, so zavetišče uredili v glavni stavbi, v kateri so tudi povečali zmogljivosti. Leta 1962 so napeljali elektriko, v letih 1964/65 pa obnovili spodnje prostore. Po letu 1970 so se zagnano lotili dokončne obnove, pravzaprav so zgradili novo postojanko, odkupili nepremičnine, zgradili vodni zbiralnik, obnovili električno in vodovodno napeljavo, uredili okolico itd. Obnovljeno planinsko postojanko - kočo - so svečano odprli 21. septembra 1975. Leta 1990 so porušili staro malo kočo zraven glavnega poslopja in namesto nje pozidali gospodarsko poslopje; gradnjo so dokončali oktobra 1991. Leta 1992 je bila koča priključena na javno vodovodno omrežje. Koča je odprta od 10. ure ob sobotah do 18. ure ob nedeljah ter ob praznikih. V treh gostinskih prostorih je 120 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 100 sedežev; v 6 sobah je 24 postelj, skupnih ležišč ni; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinske prostore ogrevajo s pečmi, sobe pa po potrebi z električnimi radiatorji; tekoča voda, elektrika.


1.6 km, 30 minut Koča na Kopitniku - Gore

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 813 m Gore

Ni opisa
1.8 km, 30 minut Gore - Planinski dom v Gorah

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 738 m Planinski dom v Gorah
Planinska postojanka:

Dom stoji na gorskem slemenu Gore, ki se razteza med dolinama potoka Boben na zahodu in reke Savinje na vzhodu; južna pobočja se strmo dvigajo nad Savo, severna pa se blago nagibajo proti cesti Hrastnik-Rimske Toplice. Ime Gore ima tudi razložena hribovska vas na severnem pobočju slemena, malo pod domom. Tik nad domom je vrh (786 m) s cerkvico sv. Jurija iz 15. stoletja, ki je pod spomeniškim varstvom. Prvo planinsko zavetišče v Gorah je PD Dol uredilo leta 1953 v mežnariji pod cerkvijo. Leta 1955 so začeli graditi dom, v katerem so najprej odprli zavetišče, leta 1961 pa so ga popolnoma dokončali; slovesno so ga odprli 20. avgusta 1961. Leta 1980 so dom povečali in adaptirali; pridobili so nove gostinske prostore, teraso in prostore za društvene potrebe. Ker imajo Gore ugodno sončno lego, so leta 1990 nabavili sončne kolektorje za ogrevanje vode. Leta 1993 je PD Dol uredilo v bližini doma športni center z igrišči za rokomet, košarko in tenis, balinišče in rusko kegljišče. Dom je stalno odprt. V treh gostinskih prostorih je 150 sedežev, točilni pult; na terasi je 40 sedežev; v 9 sobah je 27 postelj, v treh skupnih spalnicah še 33; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon. Pozimi obratuje v bližini doma manjša smučarska vlečnica.


2.8 km, 40 minut Planinski dom v Gorah - Krnice

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 442 m Krnice

Ni opisa
1.8 km, 20 minut Krnice - Hrastnik (Na Savi)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 208 m Hrastnik (Na Savi)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 218 m Zasavska reber

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 220 m Zagorje ob Savi (Prusnik)

Ni opisa
6.4 km, 1 ura 50 minut Zagorje ob Savi (Prusnik) - Renke

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 233 m Renke

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 232 m Smrtnica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 237 m Litija

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 248 m Šmartno pri Litiji

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 424 m Bogenšperk

Ni opisa
5 km, 1 ura 20 minut Bogenšperk - Rupa (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 555 m Rupa (razpotje)

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Rupa (razpotje) - Kos

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 536 m Kos

Ni opisa
1.2 km, 40 minut Kos - Gradišče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 642 m Gradišče

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 671 m Pristava nad Stično

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Vrh:

GRADIŠČE, 519 m, je hrib na j. delu Metnajske planote med Stiškim kotom in Šentviško kotlinico, ki pripada Dolenjskemu krasu in Dinarskemu gorskemu sistemu. Površje planote sestoji iz apnenca in dolomita ter je prekrito z rdečo prstjo; na njem se pojavljajo kraške ponikve in vrtače. Na planoti se vrstijo zaobljene kope, hrbti in ploščati, skoraj ravni vrhovi, vmes pa so polja in travniki. Gradišče je poraščeno z mešanim gozdom, le vrh je travnat. Na vrhu stoji cerkev sv. Miklavža, ki se omenja že leta 1250. Sedanja cerkev je barokizirana, leta 1675 so ji prizidali kapelo sv. Antona Padovanskega. Glavni oltar iz leta 1705 ima še podobo »zlatega oltarja« 17. stoletja. Tu je bilo gradišče že v prazgodovinski dobi, ohranjeni so še ostanki srednjeveškega tabora. Ob vznožju na z. strani vrha je jama Katujški ali Brezovški kevdrc, ki jo opisuje Josip Jurčič v Spominih na deda pod naslovom »Jama, po kateri se pride na oni svet«. V bližnjem Malem Borštu je ok. 30 m globoka Šimankova ali Lavričeva jama z jezerom, iz katerega izvira voda v km oddaljenemu Viru. V okolici je več kraških jam.


Planinska postojanka:

Lavričeva koča stoji na južni strani hriba Gradišče (519 m) tik pod njegovim vrhom, v bližini cerkve sv. Miklavža, ki se prvič omenja leta 1250. Tu je bilo gradišče že v prazgodovinski dobi. PD Šentvid pri Stični je na občnem zboru leta 1987 sklenilo, da prevzame od Avto-moto društva Šentvid nekdanjo Lavričevo lovsko kočo na Gradišču z namenom, da jo obnovi in sposobi za planinske namene. Z delom so začeli jeseni 1987, ko so obnovili ostrešje in ga prekrili z novo streho. V naslednjih dveh letih so pod ostrešjem postavili leseno kočo in jo opremili. Uredili so okolico, postavili mize in klopi, zgradili klet in zunanje sanitarije. Kočo so odprli 1. maja 1990 in jo poimenovali "Lavričeva koča po Jožetu Lavriču ( 1898-1967), podjetniku iz Šentvida pri Stični, velikem ljubitelju narave, lovcu in ustanovitelju Lovske družine v Šentvidu pri Stični. Koča je odprta ob nedeljah in praznikih od 8. ure do večera. V gostinskem prostoru je 20 sedežev, točilnica s točilnim pultom; pri mizah pred kočo je 60 sedežev; prenočišč ni; zunanji WC; gostinski prostor ogrevajo s pečjo, voda kapnica, agregat za elektriko.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po gozdni poti se vzpnemo na jaso in do koče.

višina: 437 m Gradišče (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Kažipot na križišču pokaže proti severu, nadaljujemo po kolovozu proti koči.


Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Stične (357 m). Od AP po cesti mimo trgovine, po desni strani do križišča, kjer zavijemo desno po cesti, ki se spremeni v kolovoz, do križišča kolovozov, kjer se priključimo poti iz Ivančne Gorice.

višina: 355 m Stična

V Stični si velja ogledati znameniti cistercijanski samostan, ki ga je leta 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin I. ob podpori gospodov Višnjegorskih. Samostan in cerkev sta pomemben umetnostnozgodovinski spomenik. Doživela sta mnogo prezidav in povečav. Cerkev je v jedru še ohranila romansko obliko; prvo prezidavo ok. leta 1483 je doživela v gotiki, v začetku 17. stoletja pa so jo preuredili v baročnem slogu. V cerkvi je več odličnih oltarnih slik iž 18. stol. , križev pot iz leta 1766 je delo Fortunata Berganta, več renesančnih in baročnih nagrobnikov, pod baročnim korom pa renesančna nadgrobna freska iz leta 1482. Okoli dvorišča je križni hodnik, ki so ga sredi 13. stol. križnorebrasto obokali, s freskami pa okrasili v 14. in 15. stol. Pri vhodu v cerkev je vzidan figuralni nagrobnik Pankracija Turjaškega iz poznega 15. stol. Obok v. stolpa ima bogato štukaturo iz leta 1620. Samostanski kompleks je bil dokončan v 18. stol. V samostanu hranijo zbirko starih slik, v njem je tudi bogata knjižnica. Samostan je bil ves čas svojega obstoja gospodarsko in kulturno središče. Znan je Stiški rokopis, ki vsebuje več slovenskih besedil v latinski rokopisni knjigi iz okoli 1428 in okoli 1440. Iz glasbene šole, ki je delovala od 1593 do 1784, je izšel skladatelj Jakob Petelin-Gallus.


1.9 km, 30 minut Stična - Ivančna Gorica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 329 m Ivančna Gorica

Ni opisa
4.4 km, 1 ura 10 minut Ivančna Gorica - Muljava

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 329 m Muljava

Ni opisa

Opis:

Pot vodi mimo izvira Krke. Krka izvira pod strmo polkrožno steno kot značilen kraški izvir. Tam je tudi vhod v približno 250 m dolgo Krško jamo, v kateri so našli ostanke iz mlajše kamene dobe. Ob koncu rova je 50 m dolgo jezero, v katerega pritekajo predvsem vode z Radenskega polja. Jama je odprta za ogled, razen ob izdatnih padavinah, ob katerih voda bruha tudi iz jame. Po pripovedi pisatelja Josipa Jurčiča v povesti Jurij Kozjak so se domačini zatekali v jamo ob turških vpadih.

višina: 287 m Izvir Krke (razpotje)

Ni opisa
0.2 km, 0 minut Izvir Krke (razpotje) - Gradiček

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nekaj korakov od Hočevarjeve domačije je razpotje: desna pot vodi k izviru Krke, po levi asfaltirani cesti pa TV zavije navzgor.

višina: 276 m Gradiček

GRADIČEK, 280 m, 23 preb. Obcestna vas leži v zatrepu doline Krke v neposredni bližini kraškega izvira reke Krka pod Krško jamo na s. in kraškega izvira potoka Poltarica na j. strani vasi. Poltarica se že po 300 m izliva v Krko. Vas je dobila ime po že davno propadlem gradu, ki je stal na Gazdniku nad vasjo in je bil prvič omenjen leta 1062. Na njem so gospodarili vrhkrški gospodje. Leta 1437 ga je porušil Jan Vitovec; pozneje so ga obnovili, vendar je bil že v Valvasorjevem času zapuščen.


1.5 km, 40 minut Gradiček - Ravni Dol

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri Žingerju nadaljujemo TV po kolovozu, ki pelje med njivami proti v. do gozda. Na razpotju pri gozdu zavijemo po levem starem kolovozu, ki se spušča po gozdnatem kraškem pobočju proti dolini. Na prvem razpotju nadaljujemo spust po levem kolovozu, ki preide v stezo, ta pa se spet priključi gozdnemu kolovozu, po katerem se spustimo na široko cesto Krka–Grosuplje. Do ceste smo hodili 15 min. Prečkamo cesto in se po listnatem gozdu zložno spuščamo še naprej. Na levi strani steze opazimo zanimiv, skledasto oblikovan kamen z deževnico. Kmalu smo na majhnem travniku, potem pa gremo po desnem robu do gozdička in po kamnitem kolovozu ob spodnjem robu travnika v Gradiček. Pri hiši št. 3 zavijemo po asfaltirani cesti na levo proti izviru Krke. Iz Ravnega Dola je 30 min.

Krka izvira pod strmo polkrožno steno kot značilen kraški izvir. Tam je tudi vhod v približno 250 m dolgo Krško jamo, v kateri so našli ostanke iz mlajše kamene dobe. Ob koncu rova je 50 m dolgo jezero, v katerega pritekajo predvsem vode z Radenskega polja. Jama je odprta za ogled, razen ob izdatnih padavinah, ob katerih voda bruha tudi iz jame. Po pripovedi pisatelja Josipa Jurčiča v povesti Jurij Kozjak so se domačini zatekali v jamo ob turških vpadih.

Na domačiji Staneta Podržaja, Gradiček 4, telefon: 01/780 60 68, se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom, na turistični domačiji Matjaža Podržaja, p. d. pri Hočevarju, Gradiček 6, telefon: 01/780 66 66, pa lahko dobimo informacije o izviru in jami, kupimo razglednice in pijačo, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa postrežejo tudi s hladno domačo hrano.

višina: 467 m Ravni Dol

RAVNI DOL, 475 m, 17 preb. Gručasta vasica leži na zakraseli planoti na v. strani Gradišča nad povirjem reke Krka. Na planoti je več brezen in vrtač, obdajajo pa jo lepi listnati gozdovi. Vasica sodi v dostavni okoliš pošte Krka (4 km), dostopna pa je po lokalni cesti, ki se odcepi od regionalne ceste Krka–Grosuplje. Ker so se v Ravnem Dolu zadrževali partizani, so Nemci 1. novembra 1943 vas požgali.


2.4 km, 50 minut Ravni Dol - Velika Ilova Gora

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na razpotju v bližini cerkve zavijemo desno mimo kozolca in hiš do spomenika padlim borcem NOV. Od tam se odpira prijazen pogled na Radensko polje proti Grosupljemu na sz., na Veliko in Malo Račno ter Čušperk ob vznožju Velikega Ostrega vrha na j. strani polja ter ob čistem ozračju tudi na Kamniško-Savinjske Alpe in Julijce. Na prostrani gozdni planoti proti Dobrepolju opazimo vasico Hočevje. Od spomenika do Ravnega Dola se nam pridruži Grosupeljska pot. Po priključni cesti pridemo na lokalno asfaltirano cesto proti Ravnemu Dolu in ta nas bo po j. in v. pobočju Gradišča pripeljala v to vas. Bolj ali manj nas ob cesti spremlja telefonski vod z nadzemnim kablom. Hiše ob cesti še sodijo v naselje Velika Ilova Gora. Ko pridemo mimo njih, se cesta zložno spusti po listnatem gozdu na travnato pobočje nad Ravnim Dolom, od tam pa na s. zagledamo Polževo s cerkvijo Svetega duha, pred seboj pa našo vasico. Mimo teniškega igrišča in po vaški cesti pridemo do hiše s skrinjico TV na koncu vasice.

višina: 539 m Velika Ilova Gora

VELIKA ILOVA GORA, 527 m, 70 preb. Gručasto naselje leži na z. pobočju Gradišča (606 m), hriba med povirjem reke Krke na v. in Radenskim poljem na sz. strani. Med NOB so Gradišče imenovali Ilova Gora, to ime pa je ponekod ohranjeno še zdaj. K naselju spadajo zaselki Prelog na j., Kurja vas na s. strani Gradišča in Prilesje s. od jedra naselja. V bližini vasi so izkopali rimske grobove iz 1. stol. n. št., na vrhu Gradišča pa so odkrili ostanke gradišča iz halštatske dobe. Na jv. strani vasi so sledovi rimske ceste iz Radenske doline v dolino Krke. Na območju Gradišča so nekdaj kopali železovo rudo za železarni na Ponikvah in Dvoru. V vasi stoji podružnična cerkev Svete trojice, omenjena že leta 1435. Nekaj minut pod vasjo je veliko šolsko poslopje, vendar v njem ni več pouka. Posebna zanimivost je zvezdna opazovalnica, ki so jo odprli leta 1995 in pripada gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani. Poimenovali so jo po Pavlu Kunaverju (1889–1988), velikem ljubitelju narave in vesolja. Zemlja slabo rodi, še največ dohodka dajejo gozdovi. Ljudje so zaposleni v Grosupljem in Ljubljani.

Območje Velike in Male Ilove Gore je znano po hudih bojih med NOB. Hudi boji med Italijani in partizanskimi enotami so v teh krajih potekali zlasti junija 1943. Med svojo veliko ofenzivo od 1. do 4. novembra 1943 so Nemci na Ilovi gori napadli borce Cankarjeve in Ljubljanske brigade; obe sta imeli hude izgube. Po srditem boju sta se brigadi prebili na območje Suhe krajine. Med boji sta bili požgani Mala in Velika Ilova Gora. Skladatelj Marjan Kozina, ki je tam bojeval kot partizan, je v spomin na te spopade uglasbil simfonično pesnitev Ilova gora. Nad vasjo stoji spomenik, ki opozarja na srdite boje, v skupnem grobu pa je pokopanih 60 borcev, padlih na Ilovi gori. Na spomeniku je zapisano njihovo sporočilo:
»Ne in ne, niso nas strli in nihče nas nikdar ne bo.«

V skrinjici pri spomeniku je žig Grosupeljske poti.


9.4 km, 2 uri 30 minut Velika Ilova Gora - Ponikve

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S Ponikev je 30 min. po ravni cesti v Predstruge, 450 m, 237 preb., gručasto naselje po večini novih hiš v s. delu Dobrepolja, suhega kraškega polja na s. strani dolge Male gore. Na začetku naselja prečkamo železniško progo Ljubljana-Kočevje, po kateri zdaj vozijo le tovorni vlaki. Onkraj proge je razpotje; desna cesta pelje v Videm, po levi mimo železniške postaje in tovarne Iskra Stirel pa se nadaljuje TV. Na drugi strani naselja se nam odpre širok razgled na Dobrepolje z naseljem Videm v bližini, proti Kamnemu vrhu, Grmadi in Mali gori na j. ter na gorski hrbet z najvišjim Planskim vrhom na s. strani polja. Cesta pelje naprej ob železniški progi in po 30 min. smo v Zdenski vasi, 442 m, 231 preb. Vas je bila prvič omenjena leta 1256, ko jo je grof Ortenburški prodal stiškemu samostanu. Na razgledni vzpetini Zdenska reber s. od vasi stoji cerkev sv. Antona iz druge polovice 17. stol.; sredi 19. stol. jo je s freskami poslikal Štefan Šubic. V okolici je več kraških jam, med njimi jama v Zdenskih lazih, kjer so se domačini skrivali pred Turki. Sredi vasi je križišče cest proti Grosupljemu, Krki, Vidmu in Turjaku.

Pri kapelici ob križišču gremo naprej po levi grosupeljski cesti, ki se po kratkem klancu zravna, potem pa teče vzporedno z železniško progo. Na levi se nad cesto dviga Rjavčev hrib (575 m). Po 20 min. zapustimo asfaltirano cesto; kažipot nam pokaže kolovoz na desno navzdol v gozd. Prečkamo železniško progo, na razpotju onkraj proge pa gremo naprej po levem kolovozu nad železniško progo. Kmalu se odmaknemo od proge in zavijemo v smeri proti sv. po gozdovih na s. strani Planine (551 m). Hoja po skoraj ravnem kolovozu ni utrujajoča, vendar moramo na razpotjih paziti na markacije TV (planinskih markacij ni). Pot nas pripelje na poseko pod električnim daljnovodom, potem pa na sz. stran Grajskega hriba (528 m). Po približno 40 min. hoje od asfaltirane ceste pridemo na plano in na nasprotnem pobočju v bližini zagledamo cesto proti Mali Ilovi Gori, na sv. robu pobočja pa tudi ta kraj. V nekaj minutah se spustimo do asfaltirane ceste in se po njej v 10 min. zložno povzpnemo na Malo Ilovo Goro, 482 m, 68 preb. Iz Zdenske vasi je 1 h 15. Pot nas vodi mimo leta 1996 zgrajene cerkve Povišanje sv. križa in skozi vas. Cesta se v vasi obrne proti Veliki Ilovi Gori in od tam na z. pobočju Gradišča že zagledamo šolsko poslopje in naselje. Na razpotju onkraj Male Ilove Gore zavijemo po levi asfaltirani cesti zložno navzgor do šole in vasi. Z Male Ilove Gore je 15 min.

višina: 463 m Ponikve

Ni opisa
2.8 km, 50 minut Ponikve - Rašica (Velike Lašče)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na razpotju pod vasjo zavijemo levo na regionalno cesto proti Zdenski vasi in naprej v Grosuplje: po njej bomo šli do odcepa poti na Veliko Ilovo Goro. Cesta pelje nekaj časa po dolini potoka Rašica med Topolovcem (566 m) na jv. in Gmajno pod hribom Kraj (640 m) na s. strani. Ko se po 30 min. dolina razširi, pridemo na Ponikve, 464 m, 409 preb., ki so razdeljene na dva dela. Najprej gremo skozi obcestni Zgornji Konec, potem skozi gručasti del naselja Spodnji Konec okoli cerkve sv. Florijana iz leta 1731. Na zakraselem površju v okolici je več kraških jam, približno 300 m j. od vasi ponikne Rašica.

višina: 478 m Rašica (Velike Lašče)

RAŠICA, 500 m, 227 preb. Gručasta vas stoji na prisojnem pobočju vzpetine ob vznožju hriba Cerovec (592 m) tik nad pomembnim križiščem cest proti Ljubljani, Kočevju, Robu in Dobrepolju. J. pod vasjo teče potok Rašica. Kraj je med najstarejšimi na tem območju. Prvič je bil omenjen že leta 1230. Tam je šla stara prometna pot; ob njej je imel koroški vojvoda Henrik v 14. stol. svojo mitnico. Ob potoku so imeli Turjačani fužine in plavže. Kraj so večkrat napadli Turki, leta 1511 ga je zelo prizadel potres, od 1599 do 1601 je morila kuga, od 1836 do 1855 pa kolera. Sredi vasi stoji barokizirana podružnična cerkev sv. Jerneja, o kateri je pisal že Trubar.

Na Rašici se je rodil prvi slovenski pisatelj in reformator Primož Trubar (1508–1586). Njegove rojstne hiše ni več; stala je na kraju, kjer je zdaj Temnikarjev mlin. Leta 1528 so jo z vasjo vred požgali Turki. Trubarjevi so se preselili nekoliko više, kjer je zdaj Virantova hiša, p. d. Šimanova. Ob 400. obletnici Trubarjeve smrti so na kraju, kjer je stala njegova rojstna hiša, uredili simbolično Trubarjevo domačijo s spominsko sobo, galerijo, mlinom in žago ter okrepčevalnico. V spominski sobi si lahko ogledamo tudi film o Trubarjevem življenju, v galeriji pa občasne razstave slikarjev in kiparjev. Spominska domačija je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 17. ure; informacije po telefonu: 01/788 10 06. Ob vznožju vasi, tik nad cestnim križiščem, stoji Trubarjev spomenik.

Na Rašici se začne 15 km dolga kulturna pot, ki vodi mimo domov pomembnih slovenskih pisateljev: iz Rašice (Primož Trubar) v Podsmreko (Josip Stritar) in nato še v Dolnje Retje (Fran Levstik).