Išči po točkah

Začetek: Ivančna Gorica

Konec: Pristava nad Stično

Razdalja: 7.1 km Čas hoje: 2 uri 30 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 329 m Ivančna Gorica

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Ivančna Gorica - Stična

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 355 m Stična

V Stični si velja ogledati znameniti cistercijanski samostan, ki ga je leta 1136 ustanovil oglejski patriarh Peregrin I. ob podpori gospodov Višnjegorskih. Samostan in cerkev sta pomemben umetnostnozgodovinski spomenik. Doživela sta mnogo prezidav in povečav. Cerkev je v jedru še ohranila romansko obliko; prvo prezidavo ok. leta 1483 je doživela v gotiki, v začetku 17. stoletja pa so jo preuredili v baročnem slogu. V cerkvi je več odličnih oltarnih slik iž 18. stol. , križev pot iz leta 1766 je delo Fortunata Berganta, več renesančnih in baročnih nagrobnikov, pod baročnim korom pa renesančna nadgrobna freska iz leta 1482. Okoli dvorišča je križni hodnik, ki so ga sredi 13. stol. križnorebrasto obokali, s freskami pa okrasili v 14. in 15. stol. Pri vhodu v cerkev je vzidan figuralni nagrobnik Pankracija Turjaškega iz poznega 15. stol. Obok v. stolpa ima bogato štukaturo iz leta 1620. Samostanski kompleks je bil dokončan v 18. stol. V samostanu hranijo zbirko starih slik, v njem je tudi bogata knjižnica. Samostan je bil ves čas svojega obstoja gospodarsko in kulturno središče. Znan je Stiški rokopis, ki vsebuje več slovenskih besedil v latinski rokopisni knjigi iz okoli 1428 in okoli 1440. Iz glasbene šole, ki je delovala od 1593 do 1784, je izšel skladatelj Jakob Petelin-Gallus.



Opis:

Iz Stične (357 m). Od AP po cesti mimo trgovine, po desni strani do križišča, kjer zavijemo desno po cesti, ki se spremeni v kolovoz, do križišča kolovozov, kjer se priključimo poti iz Ivančne Gorice.


Ni opisa

Opis:

Kažipot na križišču pokaže proti severu, nadaljujemo po kolovozu proti koči.

višina: 437 m Gradišče (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po gozdni poti se vzpnemo na jaso in do koče.

Vrh:

GRADIŠČE, 519 m, je hrib na j. delu Metnajske planote med Stiškim kotom in Šentviško kotlinico, ki pripada Dolenjskemu krasu in Dinarskemu gorskemu sistemu. Površje planote sestoji iz apnenca in dolomita ter je prekrito z rdečo prstjo; na njem se pojavljajo kraške ponikve in vrtače. Na planoti se vrstijo zaobljene kope, hrbti in ploščati, skoraj ravni vrhovi, vmes pa so polja in travniki. Gradišče je poraščeno z mešanim gozdom, le vrh je travnat. Na vrhu stoji cerkev sv. Miklavža, ki se omenja že leta 1250. Sedanja cerkev je barokizirana, leta 1675 so ji prizidali kapelo sv. Antona Padovanskega. Glavni oltar iz leta 1705 ima še podobo »zlatega oltarja« 17. stoletja. Tu je bilo gradišče že v prazgodovinski dobi, ohranjeni so še ostanki srednjeveškega tabora. Ob vznožju na z. strani vrha je jama Katujški ali Brezovški kevdrc, ki jo opisuje Josip Jurčič v Spominih na deda pod naslovom »Jama, po kateri se pride na oni svet«. V bližnjem Malem Borštu je ok. 30 m globoka Šimankova ali Lavričeva jama z jezerom, iz katerega izvira voda v km oddaljenemu Viru. V okolici je več kraških jam.


Planinska postojanka:

Lavričeva koča stoji na južni strani hriba Gradišče (519 m) tik pod njegovim vrhom, v bližini cerkve sv. Miklavža, ki se prvič omenja leta 1250. Tu je bilo gradišče že v prazgodovinski dobi. PD Šentvid pri Stični je na občnem zboru leta 1987 sklenilo, da prevzame od Avto-moto društva Šentvid nekdanjo Lavričevo lovsko kočo na Gradišču z namenom, da jo obnovi in sposobi za planinske namene. Z delom so začeli jeseni 1987, ko so obnovili ostrešje in ga prekrili z novo streho. V naslednjih dveh letih so pod ostrešjem postavili leseno kočo in jo opremili. Uredili so okolico, postavili mize in klopi, zgradili klet in zunanje sanitarije. Kočo so odprli 1. maja 1990 in jo poimenovali "Lavričeva koča po Jožetu Lavriču ( 1898-1967), podjetniku iz Šentvida pri Stični, velikem ljubitelju narave, lovcu in ustanovitelju Lovske družine v Šentvidu pri Stični. Koča je odprta ob nedeljah in praznikih od 8. ure do večera. V gostinskem prostoru je 20 sedežev, točilnica s točilnim pultom; pri mizah pred kočo je 60 sedežev; prenočišč ni; zunanji WC; gostinski prostor ogrevajo s pečjo, voda kapnica, agregat za elektriko.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 671 m Pristava nad Stično

Ni opisa