Išči po točkah

Začetek: Gora (Malenski vrh)

Konec: Blegoš

Razdalja: 12.6 km Čas hoje: 5 ur 35 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 985 m Gora (Malenski vrh)

Ni opisa

Opis:

Od cerkve na Gori (1050 m) po kolovozu pod njivami in skozi gozd navzdol na preval Hlevišče 868 m na s. strani Gore.

višina: 868 m Preval Hlevišče

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na bližnjem razpotju nadaljujemo TV nekaj minut po levi asfaltirani cesti, potem pa zavijemo levo po kolovozu mimo hiš spet do asfaltirane ceste, po kateri se spustimo na preval Hlevišče (868 m) med Malenskim vrhom (1053 m) na j. in Mladim vrhom na s. strani. Z Brinja je 15 min. Čez preval vodi asfaltirana cesta Javorje–Gorenja Žetina, tam se odcepita asfaltirana cesta na Brinje in gozdna cesta do cerkve na Gori. Iz Četene Ravni do prevala smo hodili skupaj z LPP, ki se od tod vzpne na Goro.

višina: 904 m Voglar (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Čez polje gremo v smeri proti Blegošu, ki ga vidimo pred seboj, kmalu pa zavijemo navzdol proti gozdu v smeri proti Gori. Po kamniti gozdni poti se spustimo do velike Bohinčeve domačije ob močnem izviru potoka Murovšček. Tam je nekdaj stal mlin, v katerem je mlinar Blaž Bohinc mlel tudi za partizane. Ko je 24. marca 1945 to odkrila nemška policija, je za kazen ustrelila mlinarja, njegovo ženo in njunih pet otrok, zažgala mlin in trupla umorjenih zmetala v ogenj. Ostala sta dva sinova, ki ju takrat ni bilo doma. Mlina niso obnovili, na hiši pa je zdaj spominska plošča. Pri domačiji zavijemo na nasprotni hribček in po poti proti skupini hiš, ki jih zagledamo pred seboj. Ravna pot po robu nad asfaltirano cesto nas pripelje do ceste, po kateri gremo do hiš. To je zaselek Brinje na majhni terasi pod Mladim vrhom, sicer del vasi Gorenja Žetina. Iz Podvrha je 20 min. Na desni je velika obnovljena domačija, Gorenja Žetina 1.

višina: 885 m Podvrh (razpotje)

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Podvrh (razpotje) - Četena Ravan

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Četene Ravni gremo po asfaltirani cesti na razgledni pomol s cerkvijo sv. Brikcija; tam je razpotje: kolovoz desno navzgor pelje do Smučarske koče na Starem vrhu (1032 m), TV pa nadaljuje po cesti. Od tam je lep razgled na Četeno Ravan, dolino Ločivnice proti Poljanam in Polhograjskemu hribovju, celo do Snežnika. Zložno se vzpnemo do naselja počitniških hišic na j. pobočju Starega vrha. Te še sodijo v Četeno Ravan. Po ravni cesti skozi naselje pridemo v nekaj minutah do gozdička. Na drugi strani je novo naselje počitniških hišic, ki že sodijo v Podvrh. Po cesti se spustimo do s. roba vasi Podvrh, 910 m, 34 preb. S Četene Ravni je 30 min. To je gručasta vasica na prisojni terasi pod strmim j. pobočjem Starega vrha. Lepo vidimo cerkev Matere božje na Gori (987 m) in Blegoš.

V Podvrhu zavijemo pri kozolcu z asfaltirane ceste desno po kolovozu na bližnji hribček z novo hišo na levi.

višina: 925 m Četena Ravan

ČETENA RAVAN, 880 m, 36 preb. Gručasta vasica stoji v zavetni kotanji na vzhodnem obronku Starega vrha v bližini prevala Predole, kjer se cesta prevesi s poljanske na selško stran Škofjeloškega hribovja. Na razglednem pomolu nad vasico je cerkvica sv. Brikcija, katere zasnova je poznogotska; v njej je zlat oltar iz druge polovice 17. stol. Zanimiva je tudi Tavčarjeva hiša, Četena Ravan 2, v kateri se ukvarjajo s kmečkim turizmom. V veliki izbi je lesen strop z letnico 1799, v kotu pa je ohranjena slika na steklo, ki predstavlja Mučenico s krono. Vhodna vrata imajo gotske podboje, na pročelju pa so restavrirane ljudske poslikave svetnikov iz obdobja okoli 1799. Nasproti hiše je zidana kašča, katere zunanjost je poslikana z ornamenti in svetimi monogrami ter z letnico 1781. V vasi je živelo več rodov prednikov pisatelja Ivana Tavčarja, tam je bil doma tudi slavist, pesnik, zbiralec narodnega blaga in prvi slovenski redni profesor slavistike na graški univerzi Gregor Krek (1840–1905).

Večina prebivalcev se preživlja s kmetijstvom, pri treh hišah – pri vseh se pišejo Dolenc – pa se ukvarjajo tudi s kmečkim turizmom.



Opis:

Strmo gor ob smrekovem gozdu ob senožeti.

višina: 965 m Četena ravan (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo do Smučarske koče na Starem vrhu, ki stoji v višini 1032 m.


Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1214 m Stari vrh

Ni opisa
1.2 km, 40 minut Stari vrh - Mladi vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S Starega vrha po precej kamniti stezi skozi redek gozd navzdol na škrbino, po bukovem, potem po smrekovem gozdu gor na Mladi vrh 1374 m (od koče 1 h 45 min). V Mladem vrhu se večkrat zadržujejo gamsi. Žig!

višina: 1369 m Mladi vrh

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Mladi vrh - Preval Brdo

Opis:

LPP prečka tod glavne vrhove Loškega pogorja, ki kot apnenčaste kope štrle iznad skrilastega in peščenjakastega hribovja, razkosanega z globokimi grapami. Za Starim in Mladim vrhom je tretji Koprivnik, že sosed Blegoša. Z Mladega vrha se spustimo na preval Na Brdu 1114 m, kjer blegoška cesta s selške stopa na poljansko stran.

višina: 1167 m Preval Brdo

Ni opisa
0.6 km, 30 minut Preval Brdo - Koprivnik

Opis:

S prevala strmo gor v bukov gozd, nato po senožetih na vrh Koprivnika 1393 m. Razgled na gorenjsko in poljansko stran ter na sosednji Blegoš. 

višina: 1392 m Koprivnik

Ni opisa
1.6 km, 30 minut Koprivnik - Črni kal

Opis:

S Koprivnika se LPP spušča po zahodnem slemenu, iz katerega se nekoliko dviga vrh Romovec; sprva bukov gozd, nato senožet z redkimi smrekami, prek kolovoza in naprej do ceste na Kalu 1103 m. Na Kalu gozdarska koča, obeležje NOB, znaki k bližnjemu studencu v gozdu. Prizorišče v Tavčarjevi Visoški kroniki.

višina: 1102 m Črni kal

ČRNI KAL, 1103 m, je preval, čez katerega je že v preteklosti vodila pot iz Poljanske v Selško dolino. Pisatelj Ivan Tavčar ga omenja v Cvetju v jeseni in Visoški kroniki. Na jz. strani prevala se dviga strmo pobočje Blegoša, na sv. strani pa prav tako strmo pobočje Koprivnika. Na preval pripelje več cest: iz Škofje Loke (Podpulferca) nekdanja vojaška, zdaj Blegoška cesta (23 km), s Hotavelj skozi Sušo (17 km), iz Javorij skozi Gorenjo Žetino (12 km) in z Zalega Loga (Davški most) skozi Potok (10 km). S prevala vodita do najbližjih izhodišč za vzpon na vrh Blegoša dve gozdni cesti: zahodna po s. pobočju Blegoša na Murove (3 km), od koder je do Koče na Blegošu 15 min., do vrha pa še 30 min., in južna po v. pobočju na Prvo ravan, od koder je na vrh 30 min. Na Črnem kalu se nam pridruži LPP in skupaj gremo do Koče na Blegošu. Tik pod križiščem je lovska koča, ki je odprta le občasno.

Ob robu križišča je spominska plošča v spomin na bivanje 2. grupe partizanskih odredov na tem območju, preden je julija 1942 odšla na Štajersko.


1.6 km, 1 ura 15 minut Črni kal - Blegoš

Opis:

S Črnega kala gremo nekaj korakov po cesti proti Prvi ravni, potem pa nas kažipot »Blegoš 1 h« usmeri na pot, ki zavije na Blegoš. Po minuti prečkamo cesto na Murove. Pot se vzpenja po smrekovem gozdu na s. pobočju Blegoša. Ponekod se občasno odpre pogled na Ratitovec, Jelovico in Karavanke. Iz smrekovega pridemo v bukov gozd, pot pa s s. pobočja pride na v. strmi greben. Po 30 min. pridemo do prve vojaške utrdbe, kakršnih je na območju Blegoša več. Zgrajene so bile v obdobju Kraljevine Jugoslavije za varovanje bližnje državne meje z Italijo. Pot se še kakšnih 15 min. strmo dviga, potem pa se zravna. Z razgledišča ob poti zagledamo pred seboj travnat vrh Blegoša, desno pod vrhom pa Leskovško planino s planinsko kočo. Od razgledišča naprej gre pot še nekaj časa po ravnem, potem pa se po travnatem pobočju vzpnemo na vrh.

višina: 1562 m Blegoš
Vrh:

BLEGOŠ, 1562 m, je najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Na j. strani kopastega vrha so planinski pašniki, na s. pa skoraj do vrha sega po večini bukov gozd. Na pašnikih najdemo pomembno alpsko floro, kot so clusijev svišč, črna murka, čašasti sviščevec, pogačica in še številne druge. Z vrha se odpira prelep razgled na vse strani. Proti v. se v bližini zvrstijo Koprivnik, Mladi vrh in Lubnik, naprej pa Polhograjsko hribovje s Toščem ter Posavsko hribovje s Kumom. Na j. strani vidimo del Poljanske doline, nad njo hribe nad Žirmi in Idrijo, na obzorju Snežnik, Javornike in Trnovski gozd. Na z. je v bližini Porezen, potem pa Spodnje Bohinjske gore. Sz. se nad Selško dolino dviga Ratitovec, za njim pa vidimo Julijce s Triglavom. Na s. se nad gorenjsko ravnino dvigajo Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe, v bližini pa sta Dražgoška gora in Jelovica. Na Blegošu še stojijo betonske utrdbe Kraljevine Jugoslavije, ki naj bi varovale dostope iz takratne Italije v Selško in Poljansko dolino. Na vrhu je skrinjica z žigom in vpisno knjigo, panoramska tabla pa nam pomaga pri razgledu.

Območje Blegoša je bilo zelo pomembno med NOB. V gozdovih in vaseh so taborile partizanske enote. V zimi 1941/42 je Cankarjev bataljon na tem območju bojeval več bitk z Nemci. V začetku avgusta 1942 so nemški policisti obkolili Blegoš in napadli partizanske enote; padlo je 11 borcev Poljanske čete, Loška četa in 3. četa Pohorskega odreda 2. grupe odredov pa sta se prebili iz obroča. Sredi julija 1943 je prišla na območje Blegoša 7. udarna brigada Franceta Prešerna ter to in naslednje leto na tem območju in po Gorenjskem bojevala številne bitke z nemškimi enotami. Čez Blegoš je tekla oskrbovalna pot med Gorenjsko in Primorsko.

Prek Blegoša je potekalo več kurirskih poti, tako med kurirskima postajama G-1 v Podlonku nad Selško dolino in G-3 v Martinj Vrhu, G-1 in G-11 v Davči, G-3 in G 11 itd. Delovala je tudi partizanska telefonska povezava, saj se je Vojkova brigada poleti 1944 z Blegoša priključila na več kilometrov oddaljeno telefonsko postajo v Slugovi dolini.