Išči po točkah

Začetek: Koča na Gozdu

Konec: Škrlatica

Razdalja: 11 km Čas hoje: 8 ur 10 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 1254 m Koča na Gozdu
Planinska postojanka:

Koča stoji na mali ravnici ob vršiški cesti nad Veliko Pišnico. Prvo zgradbo so postavili med 1. svetovno vojno za graditelje vršiške ceste. Po vojni jo je odkupila Kranjskogorska podružnica SPD in jo preuredila v planinsko postojanko; slovesno so jo odprli 2. julija 1922 kot Kočo na Gozdu. Po 2. svetovni vojni gospodari s kočo PD Kranjska Gora. Lesena zgradba je z leti dotrajala in so jo morali leta 1979 zapreti. PD Kranjska Gora je sklenilo, da bo zgradilo novo postojanko. Maja 1984 so z denarno pomočjo številnih delovnih in drugih organizacij začeli graditi malo večjo in sodobnejšo postojanko, da bi zadovoljila tudi potrebe turistov. Novo kočo so slovesno odprli 24. maja 1986. Koča je stalno odprta. V gostinskem prostoru je 80 sedežev, točilni pult; v 6 sobah je 18 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; vse sobe imajo lastne sanitarije; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.


Na območju Vršiča je več planinskih postojank. Ob cesti iz Kranjske Gore na Vršič stojijo Mihov dom (1085 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Erjavčeva koča, tik nad prelazom Tičarjev dom ter Poštarski dom malo pod vrhom. Žig SPP lahko odtisnemo v eni od treh najvišje stoječih postojank, za katero se sami odločimo.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1142 m Ruska kapelica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1093 m Mihov dom na Vršiču
Planinska postojanka:

Dom stoji ob cesti Kranjska Gora-Vršič nad Veliko Pišnico, in sicer ravno na polovici poti. Stavba je bila zgrajena po 1. svetovni vojni kot jugoslovanska vojaška postojanka. Po 2. svetovni vojni jo je leta 1948 kupilo PD Kranjska Gora in jo preuredilo v planinsko postojanko; poimenovali so jo po znanem alpinistu Mihu Arihu (1918-1944), ki je padel v partizanih; 7. decembra 1952 so mu na domu odkrili spominsko ploščo. Dom so večkrat prenavljali in posodabljali, temeljito pa so ga obnovili leta 1987. V gostinskem prostoru je 40 sedežev, pri mizah pred domom pa 50; v dveh sobah je 10 postelj, na skupnem ležišču pa 12 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika.


Na območju Vršiča je več planinskih postojank. Ob cesti iz Kranjske Gore na Vršič stojijo Mihov dom (1085 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Erjavčeva koča, tik nad prelazom Tičarjev dom ter Poštarski dom malo pod vrhom. Žig SPP lahko odtisnemo v eni od treh najvišje stoječih postojank, za katero se sami odločimo.



Opis:

Z vršiške ceste, malo pod Mihovim domom, navzdol do Velike Pišnice, čez njo na planino Mali Tamar in prek Lipne trate do koče, 1 h.


Ni opisa

Opis:

Z vršiške ceste, malo pod Mihovim domom, navzdol do Velike Pišnice, čez njo na planino Mali Tamar in prek Lipne trate do koče, 1 h.

višina: 977 m Planina v Klinu

Ni opisa

Opis:

Od planine V Klinu ob Veliki Suhi Pišnici.

višina: 1018 m Velika Suha Pišnica

Ni opisa

Opis:

Po kolovozu in poti čez Lipno trato in po gozdni bližnjici do koče.

višina: 1104 m Koča v Krnici
Planinska postojanka:

Koča stoji na gozdni jasi sredi obsežne kotanje Krnica med Martuljškimi gorami, Škrlatico, Razorjem in Prisojnikom. Sklep o gradnji koče je Kranjskogorska podružnica SPD sprejela na 7. občnem zboru 13. marca 1932; to leto so že začeli graditi, naslednjo leto pa so kočo odprli. Po 2. svetovni vojni jo je PD Kranjska Gora večkrat obnavljalo, vendar je koča ohranila zunanji videz, kot ga je imela ob otvoritvi. Leta 1987 so kočo temeljito prenovili in s tem omogočili, da je odprta tudi v zimskem času.Koča je odprta od 1. maja do 31. oktobra, sicer pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih. Pri mostu čez Pišnico, malo pod hotelom Erika, je obvestilo, če je koča odprta; za zimski čas priporočamo prebrati planinske informacije ali preveriti po telefonu. V gostinskem prostoru je 40 sedežev; v 3 sobah je 8 postelj, na skupnem ležišču pa 10 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, agregat za elektriko.



Opis:

Sprva zložna pot po dolini navzgor se strmo vzpne, ko se približa  vznožju Razorja. Po zaraščenem pobočju pridemo v zatrep V Kotu in čez melišča do Kriške stene. Po strmi in odprti steni se povzpnemo na greben, kjer se pridružimo poti od Pogačnikovega doma.

Pot po snežišču pod steno in po steni je uvrščena med zelo zahtevne poti.

Od Koče v Krnici na greben nad Kriško steno 3 h 30.

višina: 2292 m Greben nad Kriško steno

Ni opisa

Opis:

Prečimo prostrane kraške pode in v. pobočja Dovškega Gamsovca ter se povzpnemo na Rdečo škrbino (2500 m) z. od Dolkove špice. Zahtevni deli poti so po meliščih na jz. strani Dolkove špice, po žlebu med Rdečo škrbnino in Zadnjim Dolkom ter po snežišču v Zadnjem Dolku; zelo zahtevna pot po delu j. stene nad krnico Zadnji Dolek z zglajeno trebušasto ploščo.

višina: 2528 m Rdeča škrbina

Ni opisa

Opis:

S škrbine se spustimo po žlebu in melišču v globoko krnico Zadnji Dolek, kjer se na robu priključi pot iz Vrat.

Zahtevni deli poti so po meliščih na jz. strani Dolkove špice, po žlebu med Rdečo škrbnino in Zadnjim Dolkom ter po snežišču v Zadnjem Dolku;

Rdeča škrbina je zelo krušljiva.


Ni opisa

Opis:

S krnice na desno po steni na vrh.

Pot Sprednji Dolek—Zadnji Dolek je uvrščena med zahtevne poti, nad Zadnjim Dolkom do vrha pa med zelo zahtevne.

višina: 2734 m Škrlatica
Vrh:

ŠKRLATICA, 2740 m, drugi najvišji vrh v naši državi in obenem najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Vrat in Velike Pišnice, oziroma njenega velikega zatrepa Krnice. Pri Oltarju se naslanja na Martuljkovo skupino na s., Kriška stena pa ga veže s skupino Razorja in Prisojnika na jz. strani. Greben med Škrlatico in Oltarjem so Rokavi, najvišje se vzpne v Visokem Rokavu (2646 m). V grebenu proti Kriški steni so še vrhovi Rakova špica (2545 m), Rogljica (2547 m), Dolkova špica (2591 m) in Dovški Gamsovec (2440 m). Najlepši pogled na mogočne stene Škrlatice in njenih sosedov je z Vršiča, zlasti pred sončnim zahodom, ko zažare v škrlatni barvi; po tej barvi ima vrh ime. Drugo, staro ime vrha je Suhi plaz, kot so domačini nekoč imenovali goro po dolgem gruščastem plazu nad dolino Vrat, nad katerim se vidi Škrlatica.
Škrlatica je dolgo časa veljala za nedostopno goro. Prvi so nanjo splezali po j. steni 24. avgusta 1880 dr. Julius Kugy ter trentska vodnika Andrej Komac in Matija Kravanja. Drugi je bil na vrhu leta 1883 lovec Gregor Rabič, p. d. Grogar, iz Mojstra¬ne. Prvo »planinsko« pot na Škrlatico je v letih 1909 in 1910 zgradilo SPD in sicer od Aljaževega doma v Vratih čez Dolek. Čeprav so pristopi na Škrlatico na vseh težjih mestih dobro zavarovani, jo planinci štejejo zaradi dolgih pristopov in višinskih razlik med težke gore.
Razgled s Škrlatice je izredno lep. Na j. strani vidimo nad dolino Vrat Triglav z veličastno Severno steno. Posebno lepo vidimo v bližini na s. strani množico stolpičev v grebenu Rokavov, malo naprej pa ostrice vrhov v Martuljkovi skupini. Na z. strani sta globoko pod nami Krnica in dolina Velike Pišnice, nad katero se vije vršiška cesta. Na j. strani Krnice se mogočno dvigata Razor in Prisojnik. Od prelaza Vršič se proti z. zvrstijo Mojstrovka, Ponce, Mangrt in Jalovec ter vrhovi v skupini Viša in Montaža. Na jv. strani opazimo del doline Vrat v bližini Aljaževega doma ter Cmir in Begunjski vrh nad njo. Lep pogled je tudi na greben proti Kriški steni z Dolkovo špico ter na planoto Na Rušju, ki jo na j. strani zapirata Stenar in Križ.