Išči po točkah

Začetek: Koča na planini Kuhinja

Konec: Zatolmin

Razdalja: 20 km Čas hoje: 7 ur 30 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 1007 m Koča na planini Kuhinja
Planinska postojanka:

Koča stoji na spodnjem robu planine Kuhinja, ene od petih planin ob vznožju strmih južnih pobočij Krna nad razloženo gorsko vasico Krn. PD Kobarid se je že leta 1974 odločilo, da bo zgradilo planinsko postojanko v osrčju petih planin pod Krnom. Leta 1980 so na planino napeljali elektriko in začeli s pripravami za gradnjo, graditi pa so začeli leta 1982. Kočo so odprli 3. junija 1984. Leta 1987 so zgradili še prizidek za sanitarije.V kočo je 6. 8. 1994 udarila strela in je do tal pogorela. V gostinskem prostoru je 20 sedežev, pri mizah pred kočo pa 50; na skupnem ležišču je 16 ležišč; WC; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, elektrika.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1621 m V dolu (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1727 m V kolcu (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1912 m Zagon (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Naporno.

Planinska postojanka:

Zavetišče stoji na južnem pobočju Krna tik pod 2244m visokim vrhom. Prvo kočo na Krnu je odprla 5. avgusta 1901 Soška podružnica SPD; poimenovali so jo po dr. Karlu Trillerju v zahvalo za njegovo požrtvovalnost pri gradnji; kočo je pozimi 1905 porušil sneg. Načrtovali so novo Gregorčičevo kočo, a jih je prehitela 1. svetovna vojna, ko je Krn postal središče bojev na Soški fronti. Leta 1950 je začelo PD Nova Gorica graditi na temeljih ruševin spomenika, ki so ga postavili Italijani v spomin na zavzetje Krna leta 1915, planinsko zavetišče; odprli so ga 16. septembra 1951 in ga poimenovali po Ervinu Gomiščku (1919-1950) iz Solkana, ki je bil med najbolj prizadevnimi graditelji in se je smrtno ponesrečil ko je šel zavarovat zavetišče pred zimo. Zavetišče so večkrat preurejali, temeljito pa so ga začeli obnavljati leta 1985, ko so zgradili tudi zimski bivak. Septembra 1986 so postavili malo vetrno elektrarno, leta 1992 pa so namestili še sončne celice in vključili mobitel.Zavetišče je odprto od začetka junija do konca septembra.V gostinskem prostoru je 30 sedežev, pred zavetiščem pa 20; na skupnem ležišču je 50 ležišč; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; WC, umivalnica z mrzlo vodo; voda kapnica, elektrika, mobitel.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2243 m Krn
Vrh:

Krn (2244 m) je najvišji vrh Krnskega pogorja, ki se razteza med dolinami Soče, Lepenjice in Tolminke; je skrajna jz. skupina Vzhodnih Julijskih Alp. Krn je ogromnemu nosu podoben vrh, ki je zaradi svoje lege na robu visokogorja viden z večine vrhov Julijcev in tudi drugih gorstev. Najlepši pogled nanj je iz Soške doline pri Kobaridu, kamor pada v mogočnih stenah. Relativna višina med Soško dolino in vrhom je kar 2000 m, zato je s te strani videti zelo visok. Krn sestavljajo dachsteinski apnenci, okoliške planote pa mlajši rdečkasti apnenci in laporji. Na jz. pobočjih so obsežni planinski pašniki; na nadmorski višini 400 do 800 m se vlečejo čez pobočje za kmetovanje primerne planote in terase, kjer stojijo gorske vasice Drežnica, Drežniške Ravne, Magozd, Vrsno in Krn. Na Krnu raste značilna alpska flora, tod rastejo tudi redke zaščitene cvetice srebrna krvomočnica, rožnordeči dežen, julijski alpski mak in favratov svišč.

Krn ima bogato zgodovino iz 1. svetovne vojne, na katero spominjajo utrdbe, rovi, strelski jarki, razpadajoče vojaške zgradbe ter številni ostanki orožja in vojaške opreme, pa tudi mulatjere, ki so jih zgradili za oskrbovanje fronte. Krn in drugi vrhovi Krnskega pogorja so bili prizorišče najhujših bojev med avstro-ogrsko in italijansko vojsko. V Kobariškem muzeju so ti boji nazorno prikazani.

Krn spada med najbolj razgledne vrhove Julijskih Alp. Razgled seže do Karavank in Kamniških Alp na v., Snežnika, Nanosa in Slavnika na jv., Jadranskega morja na j., Furlanske nižine na jz., Dolomitov na z., Visokih Tur na sz., do vrhov Julijcev na s. Posebno lep je pogled na dolino Soče ter na bližnje vrhove Batognico, Rdeči rob na v.; na j. in z. do s. pa Sveto goro, Kolovrat, Matajur, (Kobariški) Stol, Kaninsko pogorje, Montaž, Viš, Mangrt, Bavški Grintovec, Jalovec, Mojstrovko, Prisojnik, Razor, Kanjavec in Triglav.


0.6 km, 10 minut Krn - Krnska škrbina

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Kmalu nad Škrbino zavijemo na desno po označeni poti na vrh.

višina: 2056 m Krnska škrbina

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Krnska škrbina - Prag

Opis:

S Škrbine se pot dviga naravnost po z. strmem robu Batognice (2164 m); pot je nekaj časa speljana po stopnicah, ki so jih zgradili med 1. svetovno vojno zaradi lažjega dostopa k utrdbam. Ob poti se bomo vse do Prehodcev srečevali z žalostnimi spomini iz 1. svetovne vojne: utrdbami, rovi, ostanki orožja, vojaške posode, malo dlje od poti pa se najdejo še človeške kosti. Po 20 min vzpona pridemo na mizasto Batognico, odkoder je najlepši pogled na vrh Krna in Gomiščkovo zavetišče za nami, na Vrh nad Peski pred nami, pa tudi na vse druge vrhove, ki smo jih že videli s Krna. Po vzponu se prileže nekaj minut hoje po travnati ravnini, s katere se potem pazljivo spustimo po v. robu proti prevalu Prag. Na začetku spusta je ob poti na zidanem podstavku spomin na 1. svetovno vojno: granata in nekaj železja. Po uri hoje od zavetišča pridemo na preval Prag ali Batogniško sedlo (2068 m); to je preval med Batognico in Vrhom nad Peski (2176 m), kamor pride tudi markirana pot iz Tolmina čez Mrzli vrh in mimo jezerca v Lužnici. 

višina: 2060 m Prag

Ni opisa
6.4 km, 1 ura 50 minut Prag - Planina Pretovč

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1164 m Planina Pretovč

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Planina Pretovč - Pretovč

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1122 m Pretovč

Ni opisa
5.7 km, 1 ura Pretovč - Zatolmin

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 270 m Zatolmin

Ni opisa