Išči po točkah

Začetek: Ulovka

Konec: Poljane nad Škofjo Loko

Razdalja: 26.4 km Čas hoje: 8 ur Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 636 m Ulovka

Ni opisa
7.8 km, 2 uri 20 minut Ulovka - Smrečje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 705 m Smrečje

Ni opisa
2.2 km, 50 minut Smrečje - Lavrovec

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Vas Smrečje sestavlja vrsta zaselkov, središče je vrh slemena pri baročni Marijini cerkvi iz 1769. Žig!

Pri Smrečju 11  se sestajajo ceste; z Vrhnike skozi Podlipo, ki se ji malo pred vasjo pridružuje cesta s Suhega dola, še prej pa iz Sentjošta; z Rovt in z Vrha nad Rovtami, ki se ji tik pred vasjo priključi cesti iz Žirov skozi Račevo. Ob žirovski cesti leži zahodno od Smrečja majhno Račevsko jezero.

višina: 888 m Lavrovec

Ni opisa
1.4 km, 20 minut Lavrovec - Oblak (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 814 m Oblak (razpotje)

Ni opisa
2.3 km, 30 minut Oblak (razpotje) - Suhi dol

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 696 m Suhi dol

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Suhi dol - Suhi dol (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo navzdol v Suhi dol, zaselek, kjer se stikajo vasi Planina, Šentjošt in Goli vrh.

višina: 727 m Suhi dol (razpotje)

Ni opisa
1.3 km, 30 minut Suhi dol (razpotje) - Zameja

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nato skozi gozd navzdol.

višina: 778 m Zameja

Ni opisa
2.3 km, 50 minut Zameja - Sivka (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po poljski poti do Zameje, ki je zaselek hribovske vasi Planine.

višina: 883 m Sivka (razpotje)

Ni opisa
2.4 km, 50 minut Sivka (razpotje) - Kal (Pasja Ravan)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Tam levo skozi gozd, potem senožeti.

višina: 918 m Kal (Pasja Ravan)

Ni opisa

Opis:

Široka travnata pot zavije v smrekov gozd na zahodno pobočje Pasje ravni in se zložno spušča. Po nekaj minutah prečimo ozko jaso, potem smo v bukovem gozdu. Pridemo na razpotje, kjer zavijemo levo navzdol po traktorski vlaki. Spet prečkamo malo jaso, traktorska vlaka pa postane gozdni kolovoz. Z njega kmalu zavijemo po gozdni jasi desno. Na levi strani raste mlad smrekov gozd. Pot se zložno spušča po mešanem gozdu do gozdne ceste. Od spomenika je 20 min.

Po gozdni cesti gremo desno. Po nekaj minutah pridemo na razpotje, na katerem nas kažipot usmeri s ceste na levo na gozdni kolovoz. Zložno se spuščamo, kolovoz postane lepa gozdna cesta. Nad cesto opazimo poseko, spremenjeno v travnato pobočje. Ko pridemo spet v gozd, se z desne pridruži planinska pot s Pasje ravni, ki nas bo spremljala do Poljan.

višina: 832 m Dajno brdo (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po nekaj korakih se na levo odcepi planinska pot v Vinharje. Nadaljujemo po gozdni cesti, in ko nas ta pripelje na plano, zagledamo Bukov vrh s cerkvijo sv. Sobote. Nad cesto je bil nekdaj gozd, zdaj pa je tam travnato pobočje. Cesta čez travnik nas pripelje do velike Mežnarjeve domačije, Bukov Vrh 16, tik pod hribčkom s cerkvijo. Do te domačije vodi tudi asfaltirana cesta z Visokega pri Poljanah.

Od spomenika na Pasji ravni do Mežnarjeve domačije je 1 h.

višina: 797 m Bukov vrh

BUKOV VRH, 100 preb., je razloženo naselje samotnih kmetij po slemenih in terasah Bukovega vrha (832 m) in sz. obronkih Pasje ravni. Na vrhu stoji cerkev Žalostne Matere božje. Na kartah je označena kot cerkev sv. Sobote in je znana tudi kot božja pot. Prvotno gotsko stavbo so leta 1739 prezidali in barokizirali. Zanimiva je štukaturna ornamentika iz 17. stol. Območje Bukovega vrha so od 12. do 14. stol. naselili Slovenci iz Koroške.

Decembra 1941 so Nemci izvedli prvi napad na območje Bukovega vrha in požgali domačijo pri Narigarju. Pri Skobelju se je Cankarjev bataljon 27. decembra 1941 spopadel z veliko močnejšimi nemškimi vojaškimi in policijskimi enotami.


1.1 km, 20 minut Bukov vrh - Kamnic

Opis:

Od Mežnarjeve domačije se v treh minutah po travnatem pobočju Bukovega vrha povzpnemo do cerkve. Pri njej se ustavimo zaradi lepega razgleda na vse strani, zlasti na Škofjeloško hribovje od Starega vrha do Blegoša ter na Julijce na sz., na Lubnik, na gorenjsko ravnino okrog Brnika in Kamniško-Savinjske Alpe na s., na Pasjo ravan v bližini na jv. ter na hribovit svet Polhograjskih Dolomitov proti j. Na v. se nad grapo Sovpat dviga gora Polhovec (948 m); na njeni z. strani je tik nad grapo majhno naselje Valterski Vrh (685 m) s poznogotsko cerkvijo sv. Filipa in Jakoba.

Od cerkve se pot spusti po travnatem sz. pobočju do bližnje domačije Kamenšek, ki jo zagledamo že z vrha. Na levi je pod strmim pobočjem ozka Hotoveljska grapa, ob njenem izteku v Poljansko dolino pa že opazimo Poljane. Desno od Poljan stoji na hribčku nad dolino cerkev sv. Volbenka v Logu.

višina: 773 m Kamnic

Ni opisa
1.7 km, 20 minut Kamnic - Kucelj

Opis:

Pot se priključi na travniški kolovoz, po katerem gremo mimo Kamenškove domačije na desni do lipe, kažipot na njej pa nam pokaže levo navzdol po travnatem pobočju v gozd. Le nekaj korakov po gozdu in že pridemo na plano. Na pobočju pod kolovozom so ograde, v katerih se pasejo jeleni. Lepo vidimo Poljane, Gabrško goro na drugi strani doline in Lubnik na severu. Po 10 min. smo od Kamenška pri domačiji Platiša, malo pod našo potjo. Na pobočju nad domačijo je grob partizana Kazimirja Ložarja - Metoda, ki je padel 12. 3. 1944. Z ovinka dovozne ceste malo pod domačijo nam kažipot pokaže našo pot na levo po travniškem kolovozu. Na začetku poti raste visoka lipa. Po travnatem pobočju smo v 5 min. v mešanem gozdu. Nad potjo dvakrat opazimo električni kabelski vod. S kolovoza pridemo na stezo, po kateri se spustimo na zaraščeno travnato pobočje nad potjo in do drogov s telefonskim kablom. Na desni je velik travnik Ahternikove kmetije, vendar hiše ne vidimo. Po nekaj minutah zagledamo ob robu gozda nov lesen križ, ob njem pa starega. Pot nadaljujemo po travniku, ki ga zarašča gozd. Pridemo v gozd. Široka pot pelje po s. strani hrbta hriba Kucelj (505 m) nad globoko grapo na desni.

višina: 496 m Kucelj

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Kucelj - Hotovlja

Opis:

Po 10 min. od križa postane pot steza, ki se obrne na j. stran hriba. Pa ozki stezi, ki je speljana v okljukih, po 10 min. sestopimo po strmem gozdnatem pobočju Kuclja v ozko dolino potoka Hotoveljščica. Po brvi čez Hotoveljščico pridemo na asfaltirano cesto Poljane-Črni Vrh in v naselje Hotovlja.

višina: 385 m Hotovlja

Hotovlja, 400 m, 256 preb., je gručasta vas ob Hotoveljščici, pred njenim izlivom v Poljansko Soro. Iz Hotovlje izvira rod slikarjev Šubicev; spominska plošča na Dovjakovem mlinu pove, da je bila družina slikarjev Šubicev znana že v 16. stoletju. Tam je bil rojen tudi slikar in grafik Ive Šubic (1922–1989). Vaščani te vasi so decembra 1941 dali pobudo za »poljansko vstajo«. V gozdovih nad vasjo je bil leta 1942 štab Škofjeloškega bataljona in sedež pokrajinskih političnih organizacij.



Opis:

Ob naši poti do Hotovelj so nameščeni leseni kažipoti "Bukov vrh", ki označujejo romarsko pot iz Poljan do cerkve na Bukovem vrhu.

Od Hotovlje do pol kilometra oddaljenih Poljan gremo po asfaltirani cesti proti Poljanski Sori, čez most prečkamo reko ter gremo naprej do križišča na regionalni cesti Škofja Loka-Gorenja vas in na drugo stran v središče Poljan.

višina: 386 m Poljane nad Škofjo Loko

POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO, 386 m, 390 preb., so staro naselje, po katerem je dobila ime Poljanska dolina. Kraj je bil prvič omenjen leta 1160, ko je bil tam sedež županije loškega gospostva. Staro gručasto jedro je ob nekdanji regionalni cesti Škofja Loka–Gorenja vas ter ob potoku Ločivnica pred njegovim izlivom v Poljansko Soro. Nova cesta je zdaj speljana zunaj starega jedra. Novi deli naselja so se razširili predvsem nad cesto proti Gorenji vasi, kjer je tudi šola, ter ob cesti proti Volči. V kraju je obrat industrije termičnih izolacij TERMO iz Škofje Loke, tam so tudi pošta, osnovna šola, Kmetijsko-gozdarska zadruga, več trgovin, gostiln in obrtnih delavnic. V gostilni Na Vidmu in pri zasebnikih so na voljo tudi prenočišča. Sodobna cerkev sv. Martina je bila zgrajena leta 1970 namesto nekdanje med vojno poškodovane baročne cerkve iz 18. stol.

Poljane so znane po »poljanski vstaji«; vaščani in okoličani so namreč po napadu Nemcev decembra 1941 na Bukov Vrh množično odšli v partizane. Borci Cankarjevega bataljona so potem v dolini porušili več mostov, da bi s tem preprečili izseljevanje Slovencev, decembra 1941 pa so uničili tudi žandamerijsko postojanko v vasi. Pomembna je bila tudi akcija Prešernove brigade 22. oktobra 1944, ko so partizani uničili nemško postojanko v Poljanah. V spomin 165 padlim borcem za svobodo so leta 1960 v središču vasi postavili lep spomenik, na »poljansko vstajo« pa spominja velika stenska freska na stavbi nasproti spomenika, darilo domačina, borca in akademskega slikarja Iveta Šubica kraju ob 40. obletnici vstaje. Leta 2004, ko je Slovenija postala članica Evropske unije, so v kraju postavili tudi spominsko znamenje s kažipoti do prestolnic vseh držav članic EU.

Poljane so zapisane tudi v slovenski kulturni zgodovini, saj so bile rojstni kraj številnih znamenitih Slovencev, med njimi pisatelja in politika Ivana Tavčarja (1851–1923) – na njegovi rojstni hiši je spominska plošča, pred hišo pisateljev doprsni kip, pokopan pa je v grobnici pri Tavčarjevem dvorcu na bližnjem Visokem – znanih slikarjev Alojza Šubica (1865–1905) ter bratov Janeza (1850–1889) in Jurija Šubica (1855–1890), podobarja Jožeta Šubica (1862–1929), geografa, zgodovinarja in prevajalca Janeza Jesenka (1838–1908) ter filozofa Aleša Ušeničnika (1868–1952).