Išči po točkah

Začetek: Smučarske skakalnice (razpotje)

Konec: Smučarske skakalnice (razpotje)

Razdalja: 19.3 km Čas hoje: 10 ur 10 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Ni označeno!

Opis


Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1110 m Dom v Tamarju
Planinska postojanka:

Dom stoji na lepi planinski jasi v zgornjem koncu doline Planice, imenovanem Tamar. Prvo kočo je zgradila Radovljiška podružnica SPD in jo odprla 3. septembra 1899. Rateško-Planiška podružnica SPD pa je 15. novembra 1936 kupila od Agrarne skupnosti pastirsko-planinsko kočo Tamar in jo uredila za potrebe planincev. Zraven koče je postavila meteorološko postajo, oskrbnica pa je trikrat na teden pošiljala vremenska poročila. Po 2. svetovni vojni je bila koča v slabem stanju, za popravila so bila potrebna velika sredstva. Malo PD Rateče jo je leta 1957 predalo Akademskemu planinskemu društvu iz Ljubljane, ki jo je uredilo, zgradilo vodovod in napeljalo telefon. Leta 1965 je dom prevzelo PD Medvode, ki ga je temeljito obnovilo. Leta 1968 so iz Planice napeljali električni vod. Dom so večkrat prenavljali, temeljito pa so ga obnovili leta 1984.Dom je stalno odprt.V dveh gostinskih prostorih je 67 sedežev, točilni pult; pod napuščem pred domom je 20, zunaj doma pa 30 sedežev; v 12 sobah je 68 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 60 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; gostinske in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika, telefon.


2.7 km, 1 ura 30 minut Dom v Tamarju - Mali kot

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1564 m Mali kot

Ni opisa
0.5 km, 30 minut Mali kot - Jalovški Ozebnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1768 m Jalovški Ozebnik

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2125 m Jalovška škrbina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2412 m Goličica (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Z ravnice se na levo spušča zelo strm Loški žleb, na desno pa tudi strm Jalovčev ozebnik. Z desne se priključi pot iz Tamarja skozi Jalovčev ozebnik in tista čez Jalovško škrbino. Od zavetišča smo hodili malo manj kot 1 h 30.

Steza nas z ravnice povede levo nad robom strmega Loškega žleba. Njegov najbolj zgornji del prečimo; če leži sneg, moramo biti previdni. Prišli smo do vznožja vršne zgradbe Jalovca. Po strmih, skalnatih ploščatih policah se ob pomoči klinov in žične vrvi vzpnemo proti levi, potem pa naravnost do vršnega grebena. Pot je dobro zavarovana in je ne moremo zgrešiti. Ko stopimo na vršni greben, ki postaja vedno širši, imamo do vrha po lepi razgledni grebenski poti še dobre četrt ure.

višina: 2639 m Jalovec
Vrh:

Jalovec (2645 m) je med najlepše oblikovanimi vrhovi v Julijskih Alpah. S s. strani je videti s svojimi skoraj navpičnimi stenami ter ostrimi in pravilnimi robovi kot strm stožec. lz sklepa doline Planice kaže strmo sv. in s. steno. Na Kotovo sedlo (2134 m) na sz. strani se strmo spušča sz. greben; tu se navezuje na verigo Ponc. Od grebena Travnika na v. ga loči globoko zasekani Jalovčev ozebnik. V dolino Koritnice na j. strani pada razdrapana jz. stena. Od koderkoli gledamo v to smer, takoj spoznamo njegov značilni vrh. Jalovčeva skladna lepota pa nas prevzame zlasti s Slemena, iz doline Planice in od Kugyjevega spomenika v Zgornji Trenti. Čeprav je Triglav naša najvišja gora in narodni simbol, je Planinska zveza Slovenije vzela podobo Jalovca za svoj znak.

O Jalovcu so pisali in še pišejo mnogi planinski pisatelji. Najbolj ubrane besede pa mu je namenil Evgen Lovšin, ki pravi: »Če je Triglav očak, potem je Jalovec fant od fare med Julijskimi vrhovi. V veličastni osamljenosti kraljuje med štirimi prelepimi dolinami: Planico, Trento, Bavščico in Koritnico. Nasmejan in vesel v soncu, mrk v viharjih in meglah, živi Jalovec že tisočletja svoje čudovito življenje naše najbolj žive gore. Modrina južnega neba, v daljavi sinje Jadransko morje, planinski orel v višavah. Nad divjimi prepadi vlada mir, tišina, ki jo zmoti žvižg kamna ali bobnenje plazov.«

Prvi obiskovalci Jalavca so bili trentarski lovci. Miha Črnut, gonjač iz Loga v Trenti, je pri gonji gamsov odkril dostop iz Koritnice. lz te doline je Črnut 2. avgusta 1875 pripeljal čez jz. steno na vrh prvega turista ing. Karla Wurmbra iz Beljaka, ki ga je spremljal gorski vodnik Andrej Strgulc. Črnut je po tej poti pripeljal leta 1877 tudi mladega Kugyja z vodnikom Kendo, pozneje pa še druge turiste. lz Planice sta prva dosegla njegov vrh skozi ozebnik dr. Kugy in gorski vodnik Andrej Komac — Mota septembra 1884.

V stenah Jalovca so plezali mnogi znani alpinisti; Pavla Jesihova, Joža Čop in Miha Potočnik so leta 1927 preplezali severno steno. Tudi zdaj so stene Jalavca priljubljeni cilji mnogih alpinistov.

Z Jalovca je prelep razgled na vse strani, zlasti na skalne strmine bližnjih vrhov Mangrta, Poliškega Špika, Viša, Ponc, Šit, Travnika, Velikega Ozebnika, Pelcev in Bavškega Grintavca ter na doline Planice, Trente in Koritnice v bližini. Z Jalovca vidimo tudi vse pomembne vrhove Vzhodnih Julijskih Alp s Triglavom v sredini, Kaninsko pogorje na j., Karnijske in Ziljske Alpe na sz. ter Dobrač na s. Ob dobri vidljivosti pa seže pogled do Dolomitov ter Visokih in Nizkih Tur.

Žig in vpisna knjiga sta v skrinjici na vrhu Jalovca. PD Jesenice.


0.8 km, 25 minut Jalovec - Jalovec (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2251 m Jalovec (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 15 minut Jalovec (razpotje) - Kotovo sedlo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2133 m Kotovo sedlo

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Kotovo sedlo - Veliki kot

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2002 m Veliki kot

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Veliki kot - Jalovški Ozebnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1768 m Jalovški Ozebnik

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Jalovški Ozebnik - Mali kot

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1564 m Mali kot

Ni opisa
2.7 km, 30 minut Mali kot - Dom v Tamarju

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1110 m Dom v Tamarju
Planinska postojanka:

Dom stoji na lepi planinski jasi v zgornjem koncu doline Planice, imenovanem Tamar. Prvo kočo je zgradila Radovljiška podružnica SPD in jo odprla 3. septembra 1899. Rateško-Planiška podružnica SPD pa je 15. novembra 1936 kupila od Agrarne skupnosti pastirsko-planinsko kočo Tamar in jo uredila za potrebe planincev. Zraven koče je postavila meteorološko postajo, oskrbnica pa je trikrat na teden pošiljala vremenska poročila. Po 2. svetovni vojni je bila koča v slabem stanju, za popravila so bila potrebna velika sredstva. Malo PD Rateče jo je leta 1957 predalo Akademskemu planinskemu društvu iz Ljubljane, ki jo je uredilo, zgradilo vodovod in napeljalo telefon. Leta 1965 je dom prevzelo PD Medvode, ki ga je temeljito obnovilo. Leta 1968 so iz Planice napeljali električni vod. Dom so večkrat prenavljali, temeljito pa so ga obnovili leta 1984.Dom je stalno odprt.V dveh gostinskih prostorih je 67 sedežev, točilni pult; pod napuščem pred domom je 20, zunaj doma pa 30 sedežev; v 12 sobah je 68 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 60 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; gostinske in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika, telefon.



Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa