Išči po točkah

Začetek: Ručgar (razpotje)

Konec: Štuhecov dom

Razdalja: 72.8 km Čas hoje: 23 ur 25 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 902 m Ručgar (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 936 m Pugrovo (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Takoj ko se spustiš dol do križišča (potem ko greš mimo cerkve sv. Katarine) je na križišču znak. Glede na puščico na tabli bi krenil na sv. Jošt v hrib. Narobe! Še naprej po cesti dol in nato na križišču desno! Ko greš mimo znaka na drevesu, ki opozarja na razgled, da se lepo vidi Vransko, se splača zaviti tistih 10 metrov.

Na enem mestu v gozdu je past. Na desni je studenec in takoj za njem je treba zaviti desno po ozki poti, ne naravnost oz. malo levo in nato navzdol!

višina: 925 m Sv. Katarina (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Cerkev Marija Čreta se že od daleč vidi. Je pa slabo označeno, kako do žiga. Takoj za tablo pri cerkvi je ozka potka dol čez travnik in po njej do prve hiše. Tam je žig in ne v Planinskem domu, kot piše v knjižici. In še: ob nedeljeh dopoldan gredo vsi k maši v Stopnik, zato je žig lahko problem!

višina: 882 m Jegovnik (razpotje)

Ni opisa
1.5 km, 30 minut Jegovnik (razpotje) - Destovnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 824 m Destovnik

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Destovnik - Dobrovlje (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 750 m Dobrovlje (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 746 m Covnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 597 m Strmec (razpotje)

Ni opisa
1.8 km, 30 minut Strmec (razpotje) - Letuš

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 314 m Letuš

Ni opisa
1.8 km, 30 minut Letuš - Šmartno ob Paki

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 312 m Šmartno ob Paki

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 588 m Plešivičnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 608 m Brezovec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 494 m Savinjek (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 481 m Vedet (razpotje)

Ni opisa
1.3 km, 30 minut Vedet (razpotje) - Stanovšek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 537 m Stanovšek

Ni opisa
5 km, 1 ura 20 minut Stanovšek - Velenje (grad)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 442 m Velenje (grad)

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Velenje (grad) - Vila Bianca

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 392 m Vila Bianca

Ni opisa
1.4 km, 20 minut Vila Bianca - Grad Šalek (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 399 m Grad Šalek (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 411 m Grad Šalek

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 473 m Grad Ekenštajn

Ni opisa
4.2 km, 1 ura 20 minut Grad Ekenštajn - Lopatnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 632 m Lopatnik

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Lopatnik - Lopatnik (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 666 m Lopatnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 713 m Vodošek

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Ramšakov vrh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 868 m Veliki vrh

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 844 m Ramšak (Dobrna)

Ni opisa

Opis:

Od Ramšaka vodi gozdna cesta po grebenu med dolinama Kačnika na v. in Loke na z. roti Jurku.

višina: 826 m Jurk (razpotje)

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Jurk (razpotje) - Jurk

Opis:

Nadaljujemo do Jurka.

višina: 834 m Jurk

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 957 m Dom na Paškem Kozjaku
Planinska postojanka:

Dom stoji na južni strani Špika, najbolj zahodnega vrha Paškega Kozjaka. Velenjski planinci so najprej postavili zasilno kočo na mestu nekdanje lovske koče, ki je bila leta 1943 požgana; odprli so jo 5. septembra 1954. Leta 1959 so kočo povečali in uredili: prizidali so verando in klet, opremili notranje prostore in iz doline napeljali električni vod. Leta 1963 so napeljali vodovod in začeli graditi cesto, ki so jo dokončali leta 1971. V letih 1968 in 1969 so dom prenovili in posodobili; prenovljeni dom so odprli 27. septembra 1969 ob 20-letnici PD in 10-letnici postojanke. Dom so temeljito obnovili v letih 1977-1979.Dom je odprt vsak dan, razen ob ponedeljkih.V dveh gostinskih prostorih in pokriti verandi je 100 sedežev, točilni pult; v 6 sobah je 16 postelj, na skupnem ležišču pa 18 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.



Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1181 m Ostrica

Ni opisa
2.6 km, 50 minut Ostrica - Basališče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1269 m Basališče
Vrh:

PAŠKI KOZJAK je podolgovata, dobrih 10 km dolga gora v j. verigi Karavank. Na z. jo soteska reke Pake ločuje od Graške gore, na sz. vznožju jo obroblja Doliško podolje, na sv. pa jo ozka dolina potoka Jesenica ločuje od Pohorja; v. pobočja se strmo dvigajo nad sotesko reke Hudinje, ki ločuje Paški Kozjak od Stenice; j. položnejša pobočja se spuščajo v Šaleško kotlino in v kotlinico s sotočjem Dobrnice in Topliškega potoka. Glavni greben gore se vleče v smeri zahod—vzhod, v njem so tudi najvišji vrhovi Špik (1108 m), Basališče (1272 m) in Javorje (1252 m). Paški Kozjak je zgrajen iz apnenca in dolomita, med apnencem je nekaj železove rude; precej je vrtač in brezen. Mešani gozdovi prekrivajo večino gore, le na prisojnih slemenih in terasah so razložena hribovska naselja in samotne kmetije z njivami in travniki; najvišji zaselek je pri cerkvi sv. Jošta, 1063 m. Malo pod Basališčem je na j. strani vrha obširna travnata planota Ojstrica.
Paški Kozjak ima tudi zanimivo preteklost. Pri cerkvi sv. Jošta so odkrili sledi ilirske naselbine s predmeti iz halštatske dobe. V 18. in 19. stoletju so kopali železovo rudo, ki so jo topili v Zoisovi fužini v Mislinji in v fužinah pri Vitanju. Pod Basališčem je delala steklarna, ki se prvič omenja leta 1697, opuščena pa je bila v 18. stoletju; kjer je stala glažuta, je zdaj kmetija Glažar. Na s. pobočju je ob poti iz Srednjega Doliča cerkev sv. Mohorja, ki je bila sprva poznoromanska stavba, od nje je ostal le zvonik z dobro ohranjenimi freskami iz 15. stol., h kateremu so leta 1870 prizidali sedanjo stavbo. Prvotna cerkev sv. Jošta nad planinskim domom je bila zgrajena v 13. ali 14. stoletju, sedanja neogotska stavba pa leta 1884. Paški Kozjak je znan tudi iz novejše zgodovine, zlasti po težkih bojih 14. divizije, ki se je februarja 1944 po debelem snegu prebila na to goro; pri cerkvi sv. Jošta je granitni spomenik, delo arh. Petra Trpina. Začetek planinske dejavnosti je povezan z leta 1904 ustanovljeno Šaleško podružnico SPD v Šoštanju, ki je takoj po ustanovitvi markirala pot iz Pake na Špik in prirejala izlete na ta vrh; leta 1931 je na Špiku postavila razgledni stolp.


PAŠKI KOZJAK je podolgovata, dobrih 10 km dolga gora v j. verigi Karavank. Na z. jo soteska reke Pake ločuje od Graške gore, na sz. vznožju jo obroblja Doliško podolje, na sv. pa jo ozka dolina potoka Jesenica ločuje od Pohorja; v. pobočja se strmo dvigajo nad sotesko reke Hudinje, ki ločuje Paški Kozjak od Stenice; j. položnejša pobočja se spuščajo v Šaleško kotlino in v kotlinico s sotočjem Dobrnice in Topliškega potoka. Glavni greben gore se vleče v smeri zahod—vzhod, v njem so tudi najvišji vrhovi Špik (1108 m), Basališče (1272 m) in Javorje (1252 m). Paški Kozjak je zgrajen iz apnenca in dolomita, med apnencem je nekaj železove rude; precej je vrtač in brezen. Mešani gozdovi prekrivajo večino gore, le na prisojnih slemenih in terasah so razložena hribovska naselja in samotne kmetije z njivami in travniki; najvišji zaselek je pri cerkvi sv. Jošta, 1063 m. Malo pod Basališčem je na j. strani vrha obširna travnata planota Ojstrica.
Paški Kozjak ima tudi zanimivo preteklost. Pri cerkvi sv. Jošta so odkrili sledi ilirske naselbine s predmeti iz halštatske dobe. V 18. in 19. stoletju so kopali železovo rudo, ki so jo topili v Zoisovi fužini v Mislinji in v fužinah pri Vitanju. Pod Basališčem je delala steklarna, ki se prvič omenja leta 1697, opuščena pa je bila v 18. stoletju; kjer je stala glažuta, je zdaj kmetija Glažar. Na s. pobočju je ob poti iz Srednjega Doliča cerkev sv. Mohorja, ki je bila sprva poznoromanska stavba, od nje je ostal le zvonik z dobro ohranjenimi freskami iz 15. stol. , h kateremu so leta 1870 prizidali sedanjo stavbo. Prvotna cerkev sv. Jošta nad planinskim domom je bila zgrajena v 13. ali 14. stoletju, sedanja neogotska stavba pa leta 1884. Paški Kozjak je znan tudi iz novejše zgodovine, zlasti po težkih bojih 14. divizije, ki se je februarja 1944 po debelem snegu prebila na to goro; pri cerkvi sv. Jošta je granitni spomenik, delo arh. Petra Trpina. Začetek planinske dejavnosti je povezan z leta 1904 ustanovljeno Šaleško podružnico SPD v Šoštanju, ki je takoj po ustanovitvi markirala pot iz Pake na Špik in prirejala izlete na ta vrh; leta 1931 je na Špiku postavila razgledni stolp.


5 km, 50 minut Basališče - Vitanje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 452 m Vitanje

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1427 m Petrova koča (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1477 m Rogla (naselje)

ROGLA je eden od treh velikih turistično-rekreacijskih središč na Pohorju. Smu-čišča se razprostirajo na 100 ha. V centru so športna dvorana, teniška igrišča, igrišča za nogomet, rokomet, košarko in odbojko, pokrit bazen in različna orodja za izboljšanje kondicije. Prenočišča so v hotelu Planja, v depandansi Brinje in v bungalovih. Na Rogli je tudi trgovina in več manjših gostišč. Pred zgraditvijo hotela je na tem kraju stala Koča na Rogli, last PD Zreče, zdaj pa je delno vgrajena v gostinski del hotela Planja.

Območje Rogle je imelo pomembno vlogo med NOB, saj so čezenj vodile partizanske poti z j. na s. stran Pohorja. Po prihodu XIV. divizije na Štajersko se je v partizanske enote vključevalo vedno več borcev. Na Rogli je bil 27. junija 1944 ustanovljen 2. pohorski odred. Poleti 1944 je na Rogli delovala baza za sprejem pomoči, ki so jo odmetavala zahodna zavezniška letala. Na Skrivnem vrhu, z. od Rogle, je bila skrita partizanska tehnika »Sova«. Pod Javoričem, v bližini poti TV proti Ribniški koči, je leta 1944 delovala partizanska bolnišnica Tihi dol. Na Rogli je tudi več spomenikov padlim borcem NOV. Od razglednega stolpa proti hotelu je grob petih borcev 4. operativne cone s spomenikom, ob poti proti Ribniški koči grob s spomenikom šestim padlim borcem, na j. pobočju pod razglednim stolpom pa spomenik in grob dvanajstih padlih borcev. Vsi so padli na Rogli, to pa priča, da so se enote NOV tam večkrat spopadle z Nemci.

Na Roglo se lahko pripeljemo po regionalnih cestah iz Zreč (14 km), Oplotnice (22 km) in iz Lovrenca na Pohorju (15 km). Dostopi so po označenih planinskih poteh, in sicer iz Zreč skozi Resnik (3 h 30) ali skozi Gorenje (3 h), iz Mislinje čez Tolsti vrh (4 h) in iz Vitanja po Konjiški spominski poti (4 h) ali čez Ovčarjev vrh (3 h 30).


1 km, 20 minut Rogla (naselje) - Rogla

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od stolpa nadaljujemo po planoti, porasli s smrekami, proti hotelu Planja na jz. strani. Kmalu je ob poti zgornja postaja prvega smučišča, nekoliko naprej pa že pridemo na asfaltirano cesto s Peska. Po njej gremo mimo športnih igrišč in naselij do hotela Planja, v katerem je središče Klimatsko-zdraviliškega in smučarskega centra Rogla.

višina: 1516 m Rogla
Vrh:

Južno od Peska se dviga Rogla (1517 m), najvišji vrh v osrednjem delu Pohorja; na njem stoji 30 m visok kovinski razgledni stolp, ki ga je postavilo PD Slovenske Konjice. S stolpa seže pogled do lvanščice, Medvednice, Gorjancev, Snežnika, Julijcev, Kamniških in Savinjskih Alp, Pece, Golice, Kozjaka in Slovenskih goric, ob čistem ozračju tudi do Visokih in Nizkih Tur, Štajerskih Alp in Panonske nižine. Malo naprej od stolpa je RTČ Rogla s hotelom Planja. S Peska do razglednega stolpa je 30, do hotela Planja pa 45 min. Če želimo ob SPP obiskati še Roglo, napravimo ovinek mimo razglednega stolpa in hotela Planja do sedla Komisija na s. strani Ostruščice, kjer se znova pridružimo SPP s Peska. Pot je označena, je pa uro daljša od direktne smeri.


1.3 km, 20 minut Rogla - Koča na Pesku

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Do Doma na Pesku lahko pridemo tudi iz Lovrenca na Pohorju (3 h) in iz Oplotnice (5 h). Pripeljemo se lahko iz Oplotnice (19 km), Lovrenca na Pohorju (12 km) in iz Zreč čez Roglo (asfalt, 20 km).

Na Pesku se spet začasno poslovimo od SPP, saj ta mimo »Mašinžage« zavije k Lovrenškim jezerom. TV proti Rogli začnemo po asfaltirani cesti na Roglo. Na koncu jase se na desno odcepi markirana pot, po kateri bomo nadaljevali našo pot. Pazimo na markacije, da ne zaidemo s prave poti. Po 10 min. prečkamo potoček, potem pa se vzpnemo po kratkem, strmejšem pobočju. Ko pridemo na položnejši svet, gremo čez majhno barje. Po 30 min. od Peska pridemo na majhno, delno poraslo jaso in pred seboj zagledamo razgledni stolp na Rogli. Še nekaj korakov, pa smo pri stolpu. Ker je z njega zelo lep razgled, se povzpnimo še sami; gotovo nam ne bo  žal.

višina: 1389 m Koča na Pesku
Planinska postojanka:

Koča na Pesku (1386 m) stoji na prevalu med Oplotnico in Radoljno, kjer se na regionalno cesto Oplotnica—Lovrenc na Pohorju priključi lokalna cesta Zreče—Rogla—Pesek. Prvo kočo je leta 1929 postavila Dravinjska podružnica SPD iz Slovenskih Konjic; septembra 1941 so jo požgali partizani. Leta 1951 je novo kočo zgradilo PD Oplotnica.

S kočo upravlja hotel Planja na Rogli. Oskrbovana je vse leto; imajo 40 postelj in restavracijo za 70 oseb. Njihova kuhinja slovi predvsem po divjačinskih specialitetah in po domači hrani. Od tam vodijo številne poti, ki jih lahko spoznate peš ali s konjskega sedla v poletnih mesecih.


2.4 km, 30 minut Koča na Pesku - Zgornja brv

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na Zgornji brvi zavijemo po regionalni cesti na desno. Do 45 min. oddaljenega Doma na Pesku se cesta ves čas zložno dviga. Obdaja nas gozd, le sem in tja se odpre pogled na Roglo.

višina: 1269 m Zgornja brv

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Zgornja brv - Brvni vrh (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Kmalu spet pridemo na gozdno cesto, vendar že po nekaj korakih zavijemo desno na pot, ki prečka potoček izpod bližnjega Brvnega vrha (1332 m). Po slabem kolovozu se zložno vzpnemo na širok hrbet na j. strani Brvnega vrha, od tam pa se spustimo do drugega potočka. Kmalu smo na Zgornji brvi, kjer pridemo na regionalno cesto Oplotnica-Pesek-Lovrenc na Pohorju. Tam se ji priključi gozdna cesta s Klopnega vrha, nekoliko naprej pa še pot iz Lovrenca na Pohorju. Od razpotja, na katerem se je TV združila s SPP, je 30 min.

višina: 0 m Brvni vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

TV gre levo proti Pesku. Približno 10 min. hodimo do gozdne poseke na j. strani, od koder se pokaže Rogla. TV se ne spusti po kolovozu, temveč gre po poti desno v gozd in po 5 min. doseže gozdno cesto na Kladju. Po cesti gremo desno proti zahodu. Po nekaj minutah hoje skrajšamo ovinek po bližnjici na levo. Le nekaj korakov po cesti in spet nas markacije popeljejo na pot desno, tako da skrajšamo velik cestni ovinek. Ko znova pridemo na cesto, smo že blizu potoka Črnava, ki priteče iz Skrbinskega borovja na j. strani Klopnega vrha. Od Treh žebljev je 30 min.

Prečkamo Črnavo in se onkraj mostu zložno vzpnemo po stezi na levo prek majhnega travnika do gozda. Pot se zravna ter nas po gozdu in čez jase v 10 min. spet pripelje na cesto, ki smo jo zapustili pri mostu. Po cesti gremo levo; že po nekaj minutah nas opozorilo na skali usmeri s ceste desno na široko pot, ki poteka vzporedno s cesto. Po 5 min. se naša TV pridruži SPP, ki pride s Klopnega vrha.

višina: 1281 m Kladje (razpotje)

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Kladje (razpotje) - Trije žeblji

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Treh žebljev nas vodi lepa ravna pot po gozdnati planoti z ozkimi jasami. Po 10 min. se z desne priključi pot s Klopnega vrha.

višina: 1248 m Trije žeblji

Nekdaj je bila tu meja med falsko, konjiško in slovenskobistriško gospoščino, označevali pa so jo v drevo zabiti trije žeblji z grbi gospoščin. Ime Trije žeblji se je ohranilo.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Še malo naprej in smo pri Treh žebljih. Nekdaj je bila tam meja med falsko, konjiško in slovenskobistriško gospoščino, označevali pa so jo v drevo zabiti trije žeblji z grbi gospoščin. Ime Trije žeblji se je ohranilo. Na s. strani je v bližini močvirnata planota s Tihim jezerom, imenovanim tudi Falski ribnik.

višina: 1291 m Trije žeblji (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po lepi poti, ki se zložno vzpenja po kratkem gozdnatem pobočju, pridemo na rob neizrazitega Jodlovega vrha. Naprej je zmerno valovita gozdnata planota. Gozd postaja redkejši, pojavi se nizko borovje, tla so mokrotna. Za rušjem na levi se razprostira barje. Hoja po barjanskih tleh zahteva nekoliko več previdnosti. Na srečo se pot kmalu izboljša in se začne zložno spuščati na lepo jaso z visokimi smrekami. Pridemo v dolinico do majhnega potočka, po nekaj korakih pa do večjega, ki se v bližini izliva v Lobnico. Na drugi strani je jasa, ob njenem robu gremo proti gozdu. Kmalu smo na razpotju: desna pot vodi na Šumik, TV zavije levo.

višina: 1297 m Jodlov vrh

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Jodlov vrh - Križni vrh (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po kolovozu se spustimo v dolinico z majhnim potočkom, od tam pa se vzpnemo na nasprotni breg. Po kratkem vzponu nas lep kolovoz popelje po bukovem gozdu na s. strani Javorskega vrha (1336 m). Ko mehka pot postane kamnita, se zložno spusti v travnato dolinico pod Jodlovim vrhom (1298 m) na s. strani; po njej teče Piklerica, ki je tam še majhen potoček.

višina: 1238 m Križni vrh (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od spomenika gremo po lepi poti skozi temačen gozd v smeri proti severu do bližnjega kolovoza; kažipot pokaže desno na Šumik, levo na Pesek.


Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na s. strani doma se začenja pot proti bojišču Pohorskega bataljona in Pesku. Po lesenih stopnicah se vzpnemo v gozd. Pot do bojišča je najprej zložna, potem pa precej ravna. Prek mokrotnih tal so položene mostnice, čez potočke so postavljeni leseni mostički. Po 20 min. pridemo do bojišča. Postojmo pri spomeniku in se spomnimo mrtvih junakov.

višina: 1191 m Dom na Osankarici
Planinska postojanka:

Dom se nahaja sredi Pohorskih gozdov na visokem barju pri Črnem jezeru.

Dom Osankarica je priljubljena postojanka planincev in premore 30 prenočišč in restavracijo, ki sprejme 80 gostov. Njihova specialiteta je priprava divjačine.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Jezero zapustimo na njegovi z. strani. Gremo čez mostiček prek Črnave, potem pa previdno stopamo po mostnicah, ki omogočajo prehod prek barja. Ko pridemo na suha tla, se pot začne spuščati proti Domu na Osankarici in kmalu ga tudi zagledamo. Od jezera do doma je 20 min.

višina: 1194 m Črno jezero (Osankarica)

ČRNO JEZERO, 1197 m, je največje pohorsko jezero, ki se razprostira na površini nekaj več kot dva hektarja. Znani geograf Anton Melik domneva, da je jezero nastalo v fevdalni dobi, ko so zagradili zgornji del plitve grape potoka Ribniščica (Anton Melik: Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, Slovenska matica, 1957). Takrat so bili gozdovi na tej strani Pohorja v lasti konjiških graščakov. Atlas Slovenije navaja, da je Črno jezero nekdanji Konjiški ribnik (Atlas Slovenije, Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, 1992); to ime potrjuje Melikovo domnevo. Jezero obdajajo visoko barje, rušje in smrekovi gozdovi. Odsev temnega zelenja v vodi daje vtis, da je voda črne barve. Na s. strani odteka iz jezera potok Črnava, ki so ga nekoč imenovali Ribniščica.

Informacije o ribolovu



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Ko se bližamo jezeru, pridemo na barjanska tla, zato je pot speljana po mostnicah. Tik pred jezerom je opozorilna tabla z napisom: "Črno jezero na Pohorju je zaščiten naravni rezervat, obnovljen leta 1993. Ohranimo ga v njegovi podobi. V rezervatu velja predpisan varstveni režim." Lepa pot ob s. robu jezera nas pripelje do počivališča na sz. strani jezera. Od razpotja je 30 min.

višina: 1223 m Črno jezero (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1272 m Veliki vrh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1186 m Štuhecov dom
Planinska postojanka:

V kompleksu je 25 sob, 120 ležišč, 110 sedežev, letni vrt, mini igralnica, savna ter soba za rekreacijo.