Išči po točkah

Začetek: Tošč (razpotje)

Konec: Polhov Gradec

Razdalja: 6.1 km Čas hoje: 1 ura 50 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 899 m Tošč (razpotje)

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Tošč (razpotje) - Mali Tošč

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z Malega Tošča se spustimo na precej ravno sleme, ki veže oba vrhova. Le 5 min. je do razpotja: z desne pripeljeta od Mihelčičevega doma na Govejku E-7 in LPP.

višina: 899 m Mali Tošč

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Mali Tošč - Gonte

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od domačije Gontar naredimo nekaj korakov navzgor po gozdni cesti do razpotja več poti. Na kažipotih piše, da je na Tošč 45 min., Grmado 20 min., Katarino 1 h 20, do Legastje v dolini Ločnice 1 h, v Medvode 3 h, do Doma na Govejku 2 h, na Osolnik 3 h in v Polhov Gradec 1 h. Nad razpotjem zavijemo s ceste levo na poraščen jv. hrbet Malega Tošča. Pot na Tošč je skupna z Ljubljansko mladinsko potjo in Polhograjsko planinsko potjo. Levo je globoka ozka dolina Mačkovega grabna, ki se strmo spušča med Grmado na jv. in Špikom (716 m) na sz. strani doline. Na zgornjem koncu doline opazimo na hribčku (686 m) domačijo Jelovčnik. Na nasprotni strani doline se dviga Polhograjska gora s cerkvijo sv. Lovrenca. Kmalu se steza priključi na gozdno cesto, ki se vzpenja po hrbtu Malega Tošča. Na s. strani se skozi drevje pokaže hrib Osolnik s cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata. Po 5 min. zapustimo cesto, kažipot "Tošč 25 min." nam pokaže levo na stezo, ki se po hrbtu precej strmo vije na Mali Tošč (902 m).

višina: 776 m Gonte

Ni opisa
0.8 km, 20 minut Gonte - Polhograjska Grmada

Opis:

Od Gont, sedla med Grmado in Toščem, po z. grebenu na Grmado, 20 min.

višina: 882 m Polhograjska Grmada
Vrh:

GRMADA, 898 m, je lep razgledni vrh v jv. delu Polhograjskega hribovja, ki se razteza med Poljansko dolino na sz. in Gradaško dolino na j. Prištevamo ga k predgorju Julijskih Alp. Hribovje je dobilo ime po Polhovem Gradcu, najpomembnejšem kraju tega območja. Ljubljančani in planinci ga imenujejo tudi Polhograjski Dolomiti, ker so višji deli zgrajeni iz dolomita; tu prevladujejo strma in visoka slemena, na katerih se marsikje pokaže tudi gola skala. Tudi Grmada ima kljub skromni višini zaradi razdrapanega dolomitskega vrha že kar visokogorsko podobo. Nižje hribovje je iz starih skrilavcev in peščenjakov, kjer prevladujejo široko razpotegnjene kope. Najvišji vrh hirbovja je Pasja ravan (1029 m) v z. delu, drugi je najbližji sosed Grmade Tošč (1021 m), tretja pa je Grmada. Od v. roba pri Šentvidu se čez Toško Čelo, Topol, Grmado, Tošč in Pasjo ravan vleče razvodni hrbet med Gradaščico na j. ter Savo in Poljansko Soro na s. in sz. Z njega se spuščajo proti Savi in Sori stranski hrbti, ki jih ločijo globoke grape in dolinice, po katerih tečejo pritoki obeh rek. V Gradaščico tečejo le kratki potoki, zato so med njimi manjši strmi gorski pomoli. Razgibano hribovje lepo vidimo tudi z Grmade. Hribovje je skromno poseljeno, največ je samotnih kmetij; v zadnjem času so zgradili veliko počitniških hišic. Precej je iglastih in mešanih gozdov.
V hribovju raste tudi nekaj vrst redkih in zaščitenih rastlin: dišeči volčin, Clusijev svišč, kranjska bunika, zlati klobuk, kranjska lilija in lepi čeveljc. Najpomembnejša rastlina je Blagajev volčin, ki so jo odkrili leta 1837 na Polhograjski gori. Domačin jo je prinesel pokazat grofu Blagayu, graščaku v Polhovem Gradcu, ki se je zanimal za rastlinstvo; ta jo je poslal muzejskemu kustosu H. Freyerju v Ljubljano, ki je spoznal, da gre za še nepoznano vrsto volčina in ga imenoval na čast graščaku »Daphne blagayana« — po naše Blagajev volčin. Odkritje je vzbudilo veliko pozornost in že maja naslednje leto jo je prišel pogledat saksonski kralj Friderik Avgust. Blagajev volčin je pri nas zavarovan že od leta 1898. Raste tudi na Grmadi in drugje po Polhograjskem hribovju.
Z Grmade je čudovit razgled na vse strani. Proti v. sega pogled preko Topola-Katarine na Ljubljansko kotlino, Posavsko hribovje in Menino planino. Na j. strani se nad Barjem dvigata Krimsko hribovje s Krimom in Planina nad Vrhniko, zadaj pa se vleče venec gora od Trnovskega gozda, Nanosa, Javornikov do Snežnika. Na z. vidimo za Polhograjskim hribovjem Škofjeloško pogorje z Blegošem, Porezen, Ratitovec in Julijce s Triglavom. Na s. se za Sorškim poljem in Gorenjsko ravnino dvigajo Karavanke in Kamniške Alpe.


0.5 km, 10 minut Polhograjska Grmada - Mala Grmada

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S Setnice po poti, ki se drži jz. grebena, na vrh. lz Polhovega Gradca 1 h 30.

višina: 852 m Mala Grmada

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Mala Grmada - Mala Grmada (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 720 m Mala Grmada (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 697 m Ravnek (razpotje)

Ni opisa
2.2 km, 20 minut Ravnek (razpotje) - Pri Pratkarju

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 366 m Pri Pratkarju

Ni opisa

Opis:

lz Polhovega Gradca (365 m) po cesti proti Črnemu Vrhu, mimo znamenite graščine z Neptunovim vodnjakom.

višina: 378 m Polhov Gradec (grad)

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Polhov Gradec (grad) - Polhov Gradec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 396 m Polhov Gradec

Ni opisa