Išči po točkah

Začetek: Krvavec

Konec: Mozirska koča na Golteh

Razdalja: 51.8 km Čas hoje: 19 ur 40 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 1851 m Krvavec

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Krvavec - Krvavec (oddajnik)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1735 m Krvavec (oddajnik)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1684 m Dom na Krvavcu
Planinska postojanka:

Foto: Žiga


0.9 km, 10 minut Dom na Krvavcu - Kriška planina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1499 m Kriška planina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1535 m Koprivnica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1563 m Planina Koren (razpotje)

Ni opisa
1.8 km, 35 minut Planina Koren (razpotje) - Zavrata

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Zavrata

Ni opisa
4.6 km, 1 ura Zavrata - Kopišča (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 527 m Kopišča (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 551 m Kraljev hrib (razpotje)

Ni opisa
3.1 km, 2 uri 10 minut Kraljev hrib (razpotje) - Planina Dol

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1312 m Planina Dol

Ni opisa
1.7 km, 1 ura 30 minut Planina Dol - Konj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1772 m Konj

Ni opisa
0.9 km, 45 minut Konj - Presedljaj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1610 m Presedljaj

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1897 m Lučki Dedec (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 587 m Podvolovljek (Podpečnik)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 556 m Podvolovljek (Riher)

Ni opisa
2.8 km, 1 ura 30 minut Podvolovljek (Riher) - Kal

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1285 m Kal

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Kal - Zgornji Špeh (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1208 m Zgornji Špeh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1164 m Zgornji Špeh

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Zgornji Špeh - Spodnji Špeh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1087 m Spodnji Špeh

Ni opisa
1.3 km, 20 minut Spodnji Špeh - Sleme

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1055 m Sleme

Ni opisa
1.5 km, 30 minut Sleme - Slemški vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1038 m Slemški vrh

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1003 m Slemški vrh (razpotje)

Ni opisa
5.3 km, 1 ura 10 minut Slemški vrh (razpotje) - Ljubno ob Savinji

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 422 m Ljubno ob Savinji

LJUBNO OB SAVINJI, 433 m, 1154 preb. Gručasto naselje je središče hribovitega kmetijskega območja v predgorju Kamniško-Savinjskih Alp. Stoji na prodnati terasi ob sotočju potoka Ljubnica in reke Savinje. Naselje ima več delov: Plac v središču, Foršt v višjem zgornjem delu, novi del Za Ljubnico, Prod in Loke niže od sotočja proti Radmirju ter Kolovrat na desnem bregu Savinje nad sotočjem. Ljubno je bilo prvič omenjeno leta 1247. Po zgodovinskih virih je bil tam že leta 1426 sedež gospodarskega urada gornjegrajske gospode. Leta 1442 je kraj postal trg s tržnim dnevom ob nedeljah in dvema letnima sejmoma. Listini ljubljanskih škofov iz let 1464 in 1565 sta utrdili pravni in gospodarski položaj Ljubnega kot pomembnega prometnega vozlišča v Zgornji Savinjski dolini. V 16. stol. je postalo središče trgovine z lesom. Leta 1600 je v kraju obratovalo devet žag. Na Ljubnem je bila tudi začetna postaja splavarjenja. Do tod so po Savinji hlode plavili, žage na Savinji in Ljubnici so jih razžagale, iz razžaganega lesa pa so sestavili splave, ki so jih plavili po Savinji in Savi do Beograda, pogosto pa še naprej po Donavi do Črnega morja. Trgovina z lesom in splavarstvo sta najbolj cvetela med obema svetovnima vojnama; takrat je bilo na Ljubnem 30 žag in 20 gostiln. Po II. svet. vojni je splavarstvo zamrlo. Izpodrinili so ga industrijska obdelava lesa v Nazarjah ter cestni in železniški prevoz. V spomin na splavarstvo prirejajo vsako leto v začetku avgusta turistično-folklorno prireditev »Flosarski bal«.

Župnijska cerkev sv. Elizabete je bila prvič omenjena že v 13. stol.; zgrajena je bila v poznoromanskem slogu. Po več dozidavah in prezidavah je zdajšnja stavba pravzaprav gotska. V njej je več znamenitih slik in predmetov. Šola je bila ustanovljena leta 1805.

Ugodna lega ob robu alpskega predgorja in ob vstopu v ožji del Zgornje Savinjske doline, zdravo podnebje in poletna svežina, planinarjenje, ribolov in druge športno-rekreacijske dejavnosti ter dobre prometne zveze so omogočili razvoj poletnega turizma, zato ima ta bogato tradicijo. Ljubno ima dobre naravne možnosti tudi za zimski turizem.

Od 1. januarja 1995 je Ljubno samostojna občina, kot je bilo tudi do leta 1955, ko je bilo priključeno občini Mozirje. Na Ljubnem so poleg občine in občinskih organizacij še poslovalnica Nove Ljubljanske banke, pošta, zdravstvena postaja, lekarna, osnovna šola, več trgovin ter gostišč s prenočišči. Gospodarski utrip dajejo kraju obrat podjetja Iskra za proizvodnjo feritov in navitih komponent, kovinska industrija KLS ter več manjših podjetij in obrtnih delavnic.

Na območju Ljubnega je narodnoosvobodilno gibanje konec leta 1941 organiziral član komiteja KP Jože Letonja - Golob, spomladi 1942 pa je že deloval odbor OF. V noči z 18. na 19. maj 1942 so borci Savinjske čete napadli orožniško postajo, zaplenili orožje in stavbo zažgali. Leta 1944 je tam delovala Šlandrova brigada. Okupator je imel na Ljubnem močno postojanko, ki naj bi nadzirala prometne poti in okoliške hribe. V veliki akciji 4. operativne cone za osvoboditev ozemlja v Zgornji Savinjski dolini je Šlandrova brigada v noči s 30. na 31. julij 1944 napadla okupatorjevo postojanko na Ljubnem. V boju za vsako hišo so borci NOV po devetnajstih urah strli nemški odpor. Padlih in ujetih je bilo 350 nemških častnikov in vojakov, zaplenili pa so tudi veliko orožja. Med partizani je bilo šest mrtvih in 21 hudo ranjenih. Prve dni avgusta je bila osvobojena celotna Zgornja Savinjska dolina, Ljubno pa je postalo pomembno središče osvobojenega ozemlja. Na Ljubnem so bivale tudi angleška, ameriška in ruska vojaška misija. Jeseni 1944 so bile volitve v narodnoosvobodilne odbore, delovala pa je tudi partizanska šola. Decembra 1944 je okupator z močnimi enotami silovito napadel osvobojeno ozemlje, tako da ga enote NOV niso mogle ubraniti. Nemci so izvajali strahoten pritisk na prebivalce, požigali so domove, zapirali ljudi, moške in ženske pa mobilizirali za graditev obrambnih strelskih jarkov. Ljubno je bilo skoraj popolnoma uničeno in požgano. Pred zadružnim domom je spomenik 141 borcem NOV, talcem in žrtvam fašizma z Ljubnega in okolice. Ob spomeniku je grobnica 36 neznanih borcev NOV.

Na Ljubnem si lahko ogledamo Flosarski muzej, spominsko sobo generala Maistra in Budnovo žago venecijanko. Informacije: Turistično-informacijski center, telefon: 03/838 14 92, e-mail: obcina.ljubno1@siol.net.


3.6 km, 45 minut Ljubno ob Savinji - Tašk

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 502 m Tašk

Ni opisa
2.3 km, 1 ura 40 minut Tašk - Mrzli vrh (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1119 m Mrzli vrh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1223 m Mrzli vrh

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1474 m Ojstri vrh (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1385 m Okence (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1356 m Mozirska koča na Golteh
Planinska postojanka:

Koča stoji na južnem pobočju Boskovca, najvišjega vrha Golt ali Mozirskih planin. Prvo Mozirsko kočo je zgradila Savinjska podružnica SPD in jo odprla 5. oktobra 1896. Povečali in preuredili so jo leta 1920. Leta 1929 so poleg stare koče postavili novo poslopje, ki je bilo namenjeno predvsem smučarjem. Leta 1933 so Mozirski planinci zgradili še eno kočo. Vse koče je okupator požgal 5. avgusta 1942. Celjski planinci so leta 1946 zgradili novo kočo, ki pa je v gozdnem požaru, julija 1950, pogorela. Kočo so obnovili in jo odprli 9. septembra 1951. V bližini koče je PD Celje zgradilo in 29. novembra 1953 odprlo prostorno depandanso "Smučarski dom. Leta 1954 so do koče potegnili električni daljnovod. Leta 1973 je PD Celje kočo prodalo Izletniku Celje, depandanso pa je preuredilo za potrebe postaje GRS v Celju. Leta 1984 je kočo prevzelo PD Mozirje in jo temeljito obnovilo in posodobilo; otvoritev obnovljene koče je bila ob 90-letnici Mozirske koče, 6. septembra 1986. Koča je stalno odprta. V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev, točilni pult; na terasi je 10 sedežev; v 19 sobah je 50 postelj, skupnih ležišč ni; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo v pritličju in nadstropju; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.


MOZIRSKA KOČA NA GOLTEH, 1356 m, stoji na j. pobočju Boskovca (1587 m), najvišjega vrha Golt; na njem so leta 1996 postavili 10 m visok razgledni stolp. Prvo Mozirsko kočo je leta 1896 zgradila Savinjska podružnica SPD in je med najstarejšimi slovenskimi planinskimi postojankami. Leta 1929 so poleg stare koče postavili poslopje, namenjeno predvsem smučarjem. Mozirski planinci so leta 1933 postavili še eno kočo. Vse tri je okupator požgal 5. avgusta 1942. Celjski planinci so leta 1946 zgradili novo kočo, ta pa je julija 1950 pogorela v gozdnem požaru. PD Celje je kočo obnovilo leta 1951. Leta 1984 jo je prevzelo PD Mozirje in jo temeljito prenovilo. Koča je stalno odprta; v 19 sobah je 50 postelj; tekoča voda, elektrika, telefon: 03/583 11 21.

Golte so visoka kraška planota v vzhodnih Kamniško-Savinjskih Alpah na sz. strani Mozirske kotline. Na s. se na sedlu Kal (1318 m) povezujejo z vulkanskim Smrekovškim pogorjem. Površje je iz apnenca, na njem pa so kraške vrtače, jame in suhe doline. V nekaterih jamah se vse leto zadržujeta sneg in led. Kraški svet »golta«, torej požira vodo, to pa je dalo planoti tudi ime. Golte so zaraščene s smrekovim gozdom, med njim pa so večje in manjše planine. Na pobočjih, razen na severnem, so na terasah samotne kmetije. Na planoti se dviga več vrhov; poleg najvišjega Boskovca so pomembnejši še Ojstri vrh (1584 m), Medvedjak (1563 m) in Smrekovec (1550 m). Na Golteh je znani rekreacijsko-turistični center s 45 ha smučišč, sedežnicami in vlečnicami, hotelom in restavracijo. Do hotela pripelje iz Žekovca gondolska žičnica, 4 km od Mozirja. Od Mozirske koče do hotela je 20 min. Spomladi 2005 so na Golteh odprli alpski vrt. Od Mozirske koče je oddaljen 10 min. Do vrta pridemo po cesti proti hotelu in zgornji postaji gondolske žičnice. Občina Mozirje je leta 1987 razglasila Golte za krajinski park.

Od Mozirske koče je lep razgled proti j. na Zgornjo Savinjsko dolino z Mozirjem in Nazarjami, Goro Oljko, Celjsko kotlino, Dobrovlje in Menino, proti z. pa na Veliki Rogatec, Lepenatko in Kamniško-Savinjske Alpe z Ojstrico. Z roba na v. strani koče vidimo Šaleško dolino z Velenjem in Šoštanjem, Paški Kozjak in Pohorje.

Na Golteh so se med NOB zadrževale različne partizanske enote. Kmetje so sodelovali s partizani in jim pomagali s hrano, precej pa se jih je tudi pridružilo partizanskim enotam. Na območju Golt so se partizani večkrat srdito bojevali z nemškimi enotami. Grobišča padlih borcev NOV so na Medvedjaku in na Stonu pod Konjščico. Več visokogorskih kmetij so Nemci tudi požgali, nekaterih pa po vojni niso obnovili. Pri Mozirski koči je bil 3. maja 1943 kot naslednik 8. januarja 1943 na Osankarici padlega 1. pohorskega bataljona ustanovljen 2. pohorski bataljon. Na Golte se je konec februarja 1944 po hudih bojih prebila XIV. divizija in se od tam delno usmerila proti Koroški, delno pa proti Savi. Šercerjeva in Bračičeva brigada sta se 9. marca 1945 bojevali z dvema polkoma 14. SS-divizije »Galizien«, ki sta napadala iz Mozirja in Belih Vod. Med srditimi boji se je brigadama v mrazu in snegu uspelo premakniti proti Poljanam pri Radmirju, od tam pa sta sovražnika udarili za hrbet.

Na območju Golt nad Rečico ob Savinji je imela sedež kurirska postaja S-23, ena najpomembnejših postaj na Štajerskem. Zveze je vzdrževala s postajami S-22 na Dobrovljah, S-31 na Brdih pri Slovenj Gradcu, S-32 v Šentilju pri Velenju, S-34 nad Velunjskim grabnom in K-10 pri Koprivni. Konec leta 1944 je bilo na postaji približno 20 kurirjev. Prvi komandir postaje je bil Ivan Mogu - Marko. Po nemškem napadu na osvobojeno Zgornjo Savinjsko dolino decembra 1944 je bila postaja izdana. Nemci so jo napadli in ujeli kurirje Alojza Atelška, Alojza Podgorška in Blaža Verbuča - Pankracija; vse tri so 10. januarja 1945 ustrelili v Suhem Dolu pri Rečici ob Savinji. Postajo so pozneje obnovili. Med opravljanjem kurirskih nalog so padli kurirji Ivan Senica -Bonifacij (13. maja 1944 na Prihovi), Karel Fužir - Vitez (6. septembra 1944 v Šmihelu nad Mozirjem) in Alojz Jeraj - Viki (23. aprila 1945 v Paški vasi).

K Mozirski koči lahko pridemo tudi iz Mozirja mimo Radegunde (3 h) ali čez Šmihel (3 h 30), z Rečice ob Savinji (3 h) in z zgornje postaje gondolske žičnice (20 min.). Pripeljemo se lahko iz Mozirja čez Šmihel do parkirnega prostora na Planinski ravni (12 km), od koder je do koče 30 min.