Išči po točkah

Začetek: Koča na Hleviški planini

Konec: Mali Golak (razpotje)

Razdalja: 20.7 km Čas hoje: 7 ur 25 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

Planinska postojanka:

Koča stoji ob zgornjem robu velike jase malo pod vrhom Hleviške planine, enem izmed vrhov hribovitega območja med Idrijco in Nikovo. Prvo postojanko so idrijski planinci uredili v hiši, ki so jo odkupili od gozdarja Križiča in jo odprli 20. julija 1948. Hleviška planina je priljubljena izletniška točka Idrijčanov in točka na Slovenski planinski poti, zato je koča kmalu postala premajhna. Leta 1953 so poleg stare začeli graditi novo, večjo kočo; odprli so jo 19. junija 1955. V koči so pozneje marsikaj izboljšali: leta 1975 so napeljali vodovod, leta 1979 pa so jo temeljito obnovili. V letih 1985 do 1989 je PD Idrija kočo povečalo in posodobilo: zgradili so prizidek, posodobili notranje prostore in uredili zunanjost stavbe. Slovesna otvoritev povečane in prenovljene koče je bila 18. junija 1989 ob praznovanju 85-letnice PD Idrija. Ponovna temeljita obnova je potekala v letih 2000 - 2005, ko je bila 50 letnica otvoritve koče. Urejena je tudi zimska soba. Koča je odprta od petka, od 16. ure, do nedelje, do 19. ure in ob praznikih. Štampiljka SPP je tudi nekaj metrov stran od koče proti vrhu Hleviške planine. V dveh gostinskih prostorih je 45 sedežev, točilni pult, nekaj sedežev postavijo tudi pred kočo; v treh sobah je 15 postelj, gostinski in spalni prostori so ogrevani s pečjo, oziroma centralno kurjavo; WC, tuš, umivalnica s tekočo vodo, elektrika.



Opis:

Od Koče na Hleviški planini napravimo nekaj korakov po ravni stezi proti bližnjemu vznožju vrha Hleviške planine, potem pa se steza precej strmo vzpne po s. pobočju vrha, poraslem z bukovim gozdom. Po 10 min pridemo na travnato sleme; levo od poti je neizrazit vrh. Do vrha smo hodili 15 minut.

višina: 905 m Hleviška planina
Vrh:

Hleviška planina, 908 m, je gora med globokima ozkima dolinama Idrijce na j. in v. ter Nikove na sz. in s. strani. Na z. prehaja v Vojskarsko planoto, proti s. pa se spušča proti Idriji. Prištevamo jo k Idrijskemu hribovju. Pobočja proti Nikovi in Idriji so gozdnata, na prisojni strani nad Idrijco pa so samotni razloženi zaselki Čekovnik, Hleviše in Osojni vrh vasi Čekovnik ter precej samotnih kmetij na malih terasah po pobočju. Razpotegnjen vrh je travnat.

Razgled je izredno lep. Proti jv. se nad globoko in ozko dolino Idrijce razprostira obsežna Črnovrška planota, nad njo se dviga Javornik, opazimo pa tudi Nanos in Snežnik; proti jz. in z. so na strmih prisojnih pobočjih Hleviške planine samotne kmetije vasi Čekovnik; v dolini vidimo stičišče dolin Idrijce in Belce, nad dolino Belce pa dolg s. venec vrhov Trnovskega gozda z Velikim in Malim Golakom. Proti s. zakriva pogled visoko drevje; skozi krošnje vidimo tu in tam bližnji hriboviti svet med Nikovo in Kanomljico s samotnimi kmetijami naselja Srednja Kanomlja, potem pa Jelenk, Bevkov vrh, Porezen, Ratitovec, Julijce s Triglavom, Karavanke in Kamniške Alpe.



Opis:

Z vrha Hleviške planine se steza spusti po strmem z. grebenu s senožetmi na prisojni strani in gozdnatim pobočjem na s. proti dolini Nikove. Po nekaj minutah pridemo v malo sedlo.

višina: 867 m Blaškova planina

Ni opisa
3 km, 40 minut Blaškova planina - Tratnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 559 m Tratnik

Ni opisa
6.8 km, 2 uri 30 minut Tratnik - Mrzla Rupa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 913 m Mrzla Rupa

Mrzla Rupa, 933 m, je zaselek samotnih kmetij na slemenu nad izvirom Idrijce na v. in gornjim delom doline Trebuščice na jz. Zaselek je del naselja Vojsko. Na Mrzli Rupi je pri kapelici razpotje cest v Idrijo, Gorenjo Trebušo in na Lokve. Tukaj so našli sledove strelnih jarkov in utrdb z benečanskim orožjem iz začetka 1o. stol., ko so se Benečani bojevali s Habsburžani za oblast nad idrijskim rudnikom. Pod Mrzlo Rupo izvira Idrijca; 3 km navzdol so že konec 16. stol. stale lesene klavže (visoke vodne pregrade), ki so jih leta 1772 nadomestili s kamnitimi. Po Idrijci so vse do leta 1926 plavili les v Idrijo. Ob Idrijci in njenih pritokih je bilo še več klavž; nekatere so v zadnjem času obnovili kot pomembne slovenske tehniške spomenike.



Opis:

Ko smo mimo bližnje velike kmetije Omevnikar, je novo razpotje: zgornja gozdna cesta pelje na Krekovše, po spodnji lokalni nadaljujemo našo pot. Na desno se odpre pogled na globoko grapo Trebuščice z raztresenimi zaselki Gorenje Trebuše v grapi in po pobočjih na s. strani grape. Na j. strani grape se dviga obraščen skalnati greben Zelenega roba. Česta se rahlo spušča po smrekovem gozdu; po 15 min od Omevnikarja je na levi strani ceste kamnolom. Od tod naprej se cesta zložno dviga po jz. gozdnatem pobočju Slemena (1121 m) nad zatrepom grape z izvirom Trebuščice. Po tričetrt ure z Mrzle Rupe pridemo do Hudega Polja (1044 m), kjer se na levo odcepi gozdna cesta proti partizanski bolnici Pavli (do tja 1 h) in naprej na Krekovše. Spomenik ob razpotju spominja na bolnico, ki je delovala od leta 1943 do osvoboditve; v njej se je zdravilo nad 1000 ranjenih borcev. Ime je dobila po zdravnici dr. Pavli Jerina — Lah.

Od spomenika se cesta zložno dviga po hrbtu z bukovim gozdom med grapama Trebuščice na desni in Belce na levi. Večkrat se odpre lep pogled proti Gorenji Trebuši in naprej proti dolini Idrijce, Kaninskemu pogorju, Krnu, Spodnjim Bohinjskim goram in Triglavu. Česta se bliža skalnatemu grebenu pred nami. Po 30 min od spomenika pridemo do razpotja: desna lokalna cesta pelje skozi Smrekovo Drago na Lokve, leva gozdna cesta pa na Poslušanje, gozdni predel pod s. robom Trnovskega gozda. Kažipot pokaže pot na Golake.

Z razpotja napravimo nekaj korakov po gozdni cesti, potem pa skrenemo po slabem gozdnem kolovozu proti j. Obdaja nas kamnit kraški svet z vrtačami, poraščen z redkimi smrekami in bukvami. Kolovoz sprva valovi, kmalu pa se precej strmo vzpne v s. gozdnato pobočje Golakov in postane pot. Ko pridemo po 20 min na rob, se lepa pot zvije proti bližnjemu sedlu pred nami. S sedla pelje pot po zakraselem svetu naravnost proti j. Po levi strani zaobide kraško kotanjo, na njeni j. strani pa se obrne proti z., kjer se nam pokaže gozdnati Veliki Golak (1480 m). Lepa pot se potem v ključih zvije po j. kamnitem gozdnatem pobočju hrbta na s. strani planote in pripelje na njegov rob. Nekaj minut gremo po valovitem robu, potem pa se spustimo na preval med Velikim Golakom na levi in Srednjim Golakom (1480 m) pred nami. Od gozdne ceste do prevala smo hodili 1 h. Po v. grebenu se v 15 min povzpnemo na Srednji Golak; čez kratek skalnati skok nad sedlom si pomagamo z rokami. Z vrha zagledamo na z. strani Mali Golak.

višina: 1479 m Srednji Golak

Ni opisa

Opis:

S Srednjega Golaka se pot spusti po z. grebenu, poraščenem z nizkim bukovjem in vrbovjem, do velike vrtače ter po njeni levi strani do sedla med Srednjim in Malim Golakom. Precej strma pot po v. robu, sprva po gozdu, potem po kamnitem svetu, poraslem z ruševjem, pripelje na Mali Golak. S Srednjega na Mali Golak smo hodili 45 minut.

Od gozdne ceste v bližini razpotja, kjer SPP zapusti cesto, je do vrha Malega Golaka 2 h, z Mrzle Rupe pa 3 h 15.

višina: 1493 m Veliki Golak
Vrh:

Mali Golak (1495 m) je najvišji vrh gorovja Golaki in Trnovskega gozda. Nenavadno je, da je 15 m višji od Velikega. Gozdna meja sega do višine okrog 1400 m, nad njo raste rušje, ki na kamnitem svetu daje vrhovom goli videz. Domačini so prepričani, da so bile nekdaj na Golakih planine. Ime Veliki in Mali Golak naj bi vrhova dobila po velikosti nekdanjih planin, zaradi tega lahko razumemo, da je Mali višji od Velikega. Na zemljevidih je prišlo do napake in namesto Malega Golaka piše Veliki Golak.

Z vrha je izredno lep razgled na vse strani, zlasti na širno gozdnato Trnovsko planoto. Na s. se za bližnjim Idrijskim in Čerkljanskim hribovjem dvigajo Julijci s Spodnjimi Bohinjskimi gorami v ospredju in Triglavom. Proti v. se za Trnovsko planoto kažejo Hrušica, Javorniki, Krim ter v ozadju Kamniške Alpe in Posavsko hribovje. Na jv. strani vidimo v daljavi Snežnik in vrhove v Gorskem Kotarju. Na j. in jz. seže pogled od Vremščice in Slavnika prek Krasa do Furlanske nižine; za Krasom vidimo ob lepem vremenu tudi Tržaški zaliv. Na z. se za Banjšicami in Kambreškim pogorjem vidijo v daljavi Dolomiti.

Na vrhu je skrinjica z vpisno knjigo. Žig je pritrjen na kovinskem roču. PD Ajdovščina.


Mali Golak je najvišji od Golakov. Imena ni dobil zato, ker naj bi bil najmanjši ampak, ker je imel najmanjšo planino. Na zemljevidih je prišlo do napake in namesto Malega Golaka piše Veliki Golak. Sicer pa je z vrha lep razgled na vso Slovenijo. Lepo se vidi Triglav in velik del Julijskih Alp. Tudi Karavanke in Kamniške Alpe se vidijo. Pod nami pa Primorska s svojim morjem. Vrh ima vpisno knjigo in žig.



Opis:

Z vrha Malega Golaka se spustimo po z. grebenu med rušjem in nizkim bukovjem na bližnje malo travnato sedlo Senožetca, ki povezuje Mali Golak s sosednjim malo nižjim vrhom.

višina: 1429 m Mali Golak (razpotje)

Ni opisa