Išči po točkah

Začetek: Rakitna

Konec: Koča Draga Karolina na Velikem Snežniku

Razdalja: 60.5 km Čas hoje: 19 ur 40 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 811 m Rakitna

Ni opisa
2.1 km, 40 minut Rakitna - Pretek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 792 m Pretek

Ni opisa
3.6 km, 1 ura 10 minut Pretek - Osredek (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 747 m Osredek

Ni opisa
4.2 km, 1 ura 30 minut Osredek - Podkraj (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 777 m Podkraj (razpotje)

Ni opisa
3.7 km, 1 ura 10 minut Podkraj (razpotje) - Predgozd (Mačkovec)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

V Predgozdu nas E-7 zapusti, do Krvave Peči pa se nam pridruži E-6. Pri kmetiji odprtih vrat nas kažipot usmeri po gozdni cesti proti Krvavi Peči. Takoj na začetku obširnih gozdov na Mačkovcu je ob cesti gozdarska hiša. Po 10 min. smo na prvem razpotju: desna gozdna cesta pelje v gozdove Tolstega vrha, po levi pa nadaljujemo našo pot v Krvavo Peč (4 km). Na razpotju je obvestilo, da smo na območju medvedov. Cesta je precej ravna, ob njej raste zavarovana mogočna jelka. Po 20 min. smo na drugem razpotju; pot nadaljujemo po desni, "glavni" cesti, ki se zelo zložno spušča do tretjega razpotja, na katerem nas kažipot "Krvava Peč 2,5 km", usmeri v levo. V nekaj minutah pridemo na obširno planoto Laze; na s. strani zagledamo Mokrec. Cesta po planoti je precej ravna, potem pa se strmo spusti. Ko se spet zravna, pridemo na razpotje na jv. strani vzpetine Sv. Lenart (805 m).

višina: 831 m Predgozd (Mačkovec)

Ni opisa

Opis:

Markacij ni veliko, a tudi niso potrebne, saj pot vodi po cesti po slemenu skozi Rute: od vasi Selo, Rupe, Mohorje, Beštetje. In kot piše v knjižici, je treba ob hišicah (weekendih) na levi strani ceste zaviti desno v gozd, da bi presekali ovinek, ki ga dela cesta skozi vas Naredi. Ko prideš iz gozda, kreneš zopet po cesti na desno proti Lužarjem. Na koncu vasi je simpatično znamenje.

Ampak potem se v knjižici opis neha! Dejansko je treba na križišču zaviti v smeri Nova vas in po približno 500 metrih hoje po cesti kreniti v smeri, kamor kaže cestna tabla Strmca, Mramorovo.

višina: 795 m Naredi

Ni opisa
3.5 km, 1 ura Naredi - Rogovila

Opis:

Markacij ni veliko, a tudi niso potrebne, saj pot vodi po cesti po slemenu skozi Rute: od vasi Selo, Rupe, Mohorje, Beštetje. In kot piše v knjižici, je treba ob hišicah (weekendih) na levi strani ceste zaviti desno v gozd, da bi presekali ovinek, ki ga dela cesta skozi vas Naredi. Ko prideš iz gozda, kreneš zopet po cesti na desno proti Lužarjem. Na koncu vasi je simpatično znamenje.

Ampak potem se v knjižici opis neha! Dejansko je treba na križišču zaviti v smeri Nova vas in po približno 500 metrih hoje po cesti kreniti v smeri, kamor kaže cestna tabla Strmca, Mramorovo.

višina: 794 m Rogovila

Ni opisa
2.3 km, 40 minut Rogovila - Kramplje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 751 m Kramplje

Ni opisa
1.6 km, 30 minut Kramplje - Volčje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 758 m Volčje

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Volčje - Nova vas

Opis:

Na križišču (recimo center Nove vasi) je zadnja hiša na levi strani pred križiščem omenjena hišna številka “Nova vas 52″ in žig imajo.

Na nasprotni strani križišca imajo Informacijski center, možakar v njem je prijazen! Edino imajo “uradniški delovni čas”. Hrano imajo na nasprotni strani Informacijskega centra (pri Dominu). Možnosti za prenočišča pa nisem preverjal. Zanesel sem se na prospekt iz Informacijske centra.

višina: 720 m Nova vas

Ni opisa
4.9 km, 1 ura 30 minut Nova vas - Vrh gozda

Opis:

Opis v knjižici je korekten vse do vrha grape (potem ko si se pričel dvigati iz vasi Metulje po gozdu) in ko se povpneš na makadamsko cesto in kreneš desno. Markacije so redke!

višina: 878 m Vrh gozda

Ni opisa
3.6 km, 50 minut Vrh gozda - Knežja Njiva

Opis:

Treba je paziti na odcep poti v desno proti Knežji Njivi.

višina: 701 m Knežja Njiva

Ni opisa
1.1 km, 10 minut Knežja Njiva - Markovec

Opis:

Tam sem moral kreniti po asfaltni cesti levo v Markovec. Prenočišca v Starem trgu namreč ni! In sem lepo večerjal in prespal v gostišcu Mlakar.

Zvečer so mi ob pivu v gostišču Mlakar povedali, da je razlog, da ni prenočišč v Starem trgu v tem, da lesna tovarna v Starem trgu zaposluje cel kup "gastarbajterjev", ki so ti zasedli vse možne sobe.

Na gostišču je ob vhodu tabla, ki izvira iz časa, ko je oče lastnika imel gostilno v Kozarišču (to je ob gradu Snežnik). In ko je zgradil novo gostišče, je pač tablo vzel s sabo. Ko sem v Starem trgu preverjal glede žiga, so vsi gledali z začudenjem, ker se tudi starejši ljudje ne spomnijo hotela Turist (ki je omenjen v knjižici).

višina: 582 m Markovec

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Markovec - Podslavina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 589 m Podslavina

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Podslavina - Vrhnika pri Ložu

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Vrhnike v Stari trg pri Ložu je 3 km po asfaltirani cesti.

višina: 584 m Vrhnika pri Ložu

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Vrhnika pri Ložu - Viševek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 578 m Viševek

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Viševek - Iga vas S

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 581 m Iga vas S

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Iga vas S - Kozarišče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 574 m Kozarišče

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Kozarišče - Grad Snežnik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 578 m Grad Snežnik

Ni opisa
5 km, 1 ura 50 minut Grad Snežnik - Martinčev laz

Opis:

Od gradu Snežnik (581 m) po E-6 naravnost navzgor po v. pobočju Vrtače (822 m) in Gabrovega vrha (934 m) na Martinčev laz na z. strani Leskovega vrha (950 m). Do sem 2 h.

višina: 910 m Martinčev laz

Ni opisa

Opis:

Tu zapustimo E-6 in nadaljujemo po gozdni cesti, ki pelje po precej ravni kraški planoti, kjer so med gozdovi Bički, Leskovi in Skrivni lazi. Na odcepih stranskih gozdnih cest pazimo na markacije. Po dveh urah pridemo v veliko gozdarsko naselje v Leskovi dolini ob cesti Stari trg—Mašun—Knežak. Na drugi strani ceste gremo po v. pobočju Velike Kalvarije (1075 m) do križišča gozdnih cest na Čaši, od tod navzgor po gozdni cesti na v. strani Tjure (1336 m) do s. vznožja Gašperjevega hriba (1402 m). S ceste se strma pot vzpne na skalnat greben, potem pa po j. travnatem pobočju na vrh Snežnika. lz Leskove doline 3 h, skupaj 7 h.

Vrh:

VELIKI SNEŽNIK, 1796 m, je najvišji vrh v visoki Snežniški planoti, ki se vzpenja nad Cerkniškim, Loškim in Babnim poljem na sv. ter nad Reško dolino in dolino Zgornje Pivke na jz. Planota se na sz. spušča v Postojnska vrata, ki jo ločijo od Hrušice, na jv. pa jo zareza Gomanjškega prečnega dola loči od Snježnika, Risnjaka in drugih gora Gorskega Kotarja. Snežniška planota spada v Dinarski gorski sistem; povečini sestoji iz krednega apnenca in dolomita. Na njenem zakraselem površju se vrstijo nešteti kotliči, vrtače in brezna, drage in doli, med njimi se dvigajo številni čoki, roglji ter nižji in višji oblasti vrhovi in gore. Po vsej planoti rastejo do višine okrog 1500 m nepregledni smrekovi in bukovi gozdovi, prepreženi z gosto mrežo gozdnih cest, v njih pa je tudi več gozdarskih in lovskih postojank. Snežnik je le 28 km oddaljen od morja, zato ima obilo padavin, pozimi snega, ki leži dolgo v pomlad; kljub temu tu ni potokov, ker voda sproti izginja v kraški svet in pod površjem odteka v pritoke Pivke, Unca, Reke, Rečine in Kolpe. V ledeni dobi je bila okolica Snežnika pokrita z ledom. V snežniških gozdovih, tudi v bližini vrha, je mnogo kotlin-mrazišč, kjer je temperatura stalno nižja in pade pozimi do —32° C.
Snežnik ima dva vrha: Veliki Snežnik, na katerem je planinsko zavetišče, in sosednji Mali Snežnik (1688 m), ki ga od Velikega loči le sedlo. Ponekod dodajajo imenu Snežnik še oznako Notranjski, da bi ga ločili od Goteniškega Snežnika. Zaradi redke planinske flore je bilo območje nad 1450 m okoli Malega in Velikega Snežnika leta 1964 razglašeno z republiško odredbo za naravno znamenitost. Tod rastejo travnolistna vrčica, Scopolijev repnjak, Justinova zvončica, kobulnica, dlakavi sleč, kraška vrsta planike, rdeča murka, Clusijev svišč, panonski svišč in druge cvetice.
Valvasor je o Snežniku zapisal v svoji Slavi vojvodine Kranjske:
»Ta gora, ki se na splošno Snežnik imenuje, je s svojim 124 koničastim vrhom pravi prebijač oblakov. Dvigne se tako visoko, da se z njegovega vrha lahko tvoje oko sprehaja po vsej deželi daleč naokrog in da lahko tvoji vidni žarki poletijo tudi preko morja v Italijo, v Dalmacijo, Hrvaško, v Turčijo in vsepovsod naokoli. « K Valvasorjevemu razgledu ni kaj dodati, le Bosna ni več turška.


Planinska postojanka:

Zavetišče stoji tik pod vrhom Velikega Snežnika (1796 m), najvišjega vrha Snežniškega pogorja, ki je obenem tudi najvišji izvenalpski vrh. Ilirskobistriška podružnica SPD je nameravala postaviti kočo v sedlu pod vrhom, vendar ji tega niso dovolili. Zato so postavili kočo v Črnem dolu, zahodno od Sviščakov; odprli so jo 5. julija 1914 in jo poimenovali po narodnem buditelju in pesniku Miroslavu Vilharju (1818-1871). Kočo je po 2. svetovni vojni prevzelo gozdno gospodarstvo, leta 1972 pa taborniška organizacija. PD Ilirska Bistrica je leta 1958 prevzelo nekdanjo vojaško opazovalnico na vrhu Snežnika in iz ostankov sezidalo planinsko zavetišče, ki ga je odprlo leta 1961. Pozneje so dogradili dodatne prostore. Leta 1977 so začeli s povečavo in obnovo zavetišča, vsa dela pa so zaključili leta 1994. V malem poslopju pri zavetišču bodo uredili še bivak z zimsko sobo. Leta 1993 je zavetišče dobilo mobitel. Zavetišče je odprto od 1. maja do 15. oktobra ob sobotah, nedeljah in praznikih; če je vreme ugodno, je odprto tudi v preostalem delu leta, med drugim tudi pozimi v lepšem vremenu, a ni odveč prej poklicati. Avgusta (morda letos že julija) je odprto vse dni. V dveh dnevnih prostorih je 80 sedežev; v dveh sobah je 8 postelj, na skupnem ležišču pa 20 ležišč; dve stranišči; dnevna prostora ogrevajo s pečmi; voda kapnica, agregat za elektriko, mobitel. Na podstrešju funkcionalni prostori Radio kluba Snežnik Ilirska Bistrica.