Išči po točkah

Začetek: Štore

Konec: Trojane

Razdalja: 47.3 km Čas hoje: 16 ur 10 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 248 m Štore

Štore staro središče in eden od treh stebrov slovenskega železarstva in jeklarstva. Odlično izhodišče za številne planinsko-pohodniške poti zaradi odlične dostopnosti, tudi s pomočjo železnice. Res na ,,prepihu,, številnih poti in idej za prijetno pot iz Štor je kar nekaj...Celjsko hribovje, Resevna, Rifnik...tudi do Konjiške gore ali recimo Lisce...primerne povezave.


1.6 km, 30 minut Štore - Bojanski graben

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 306 m Bojanski graben

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 489 m Srebotnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 698 m Srebotnik

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 699 m Pesjak (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Tolsti vrh

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Tolsti vrh - Celjska koča - Hotel

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 647 m Celjska koča - Hotel

Ni opisa
5 km, 1 ura 10 minut Celjska koča - Hotel - Tremerje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 240 m Tremerje

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 231 m Tremerje (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 781 m Dom na Šmohorju
Planinska postojanka:

Planinski dom stoji tik pod travnatim temenom na vzhodni strani vrha Šmohor (784 m); vrh ima enako ime kot razloženo naselje s cerkvico sv.Mohorja, ki se prvič omenja leta 1421. Na Šmohorju je tudi več starih lip, katerih poreklo sega v 15.stoletje, in tri so v neposredni bližini cerkvice. Ena lipa je JV od doma ob cesti, ki vodi iz Laškega k planinskemu domu. Prvo kočo so laški planinci, ki so bili vključeni, vse od ustanovitve, v zasavsko podružnico, postavili v bližini cerkvice in jo odprli 9.junija 1929. Temelje novega, velikega planinskega doma je laški odsek postavil leta 1940, PD Laško pa je po osvoboditvi nadaljevalo prekinjeno delo in slavnostna otvoritev novega doma je bila 17.avgusta 1952. Društvo je dom prenovilo in posodobilo ter 6.septembra 1987 spet slavnostno praznovalo 35-letnico doma. Planinski dom je stalno odprt, razen ob četrtkih. V dveh gostinskih prostorih je 110 sedežev, sedeži so tudi pri mizah pred domom; v 7 sobah je 27 postelj, v dveh skupnih ležiščih pa 11 postelj, dodatni jogiji; WC v podpritljičju, pritličju, nadstropju; umivalnici, prhi s toplo in mrzlo vodo v nadstropju; centralno ogrevanje, elektrika, telefon. Na robu planinskega travnika so ob gozdu 3 kamini, ki jih lahko proti plačilu najemnine oskrbnici koristijo obiskovalci doma.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od kapelice na prevalu nadaljujemo po gozdni cesti naravnost navzgor. Po kratkem zložnem vzponu se cesta zravna. Vodi nas po s. pobočju vrha Pernice (872 m). Po 15 min. od kapelice zagledamo skozi drevje cerkev na Šmohorju in Malič. Kmalu pridemo na širok preval na v. strani Pernic. Po travnatem prevalu gremo na grič s cerkvijo sv. Mohorja (787 m), Mimo cerkve, ob kateri rasteta dve zelo stari lipi, zavijemo proti vzhodu na cesto in po njej do kapelice. Pri njej zavijemo s ceste na levo. Po poti mimo počitniških hišic in po nekaj korakih po gozdu dospemo na široko travnato sleme in do planinskega doma. Od cerkve je 10 min.

višina: 0 m Kapelica na prevalu

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Kapelica na prevalu - Gozdnikar

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po nekaj minutah nas kažipot "Šmohor" usmeri s kolovoza na levo. Steza vijuga po j. pobočju Gozdnika nekaj časa po iglastem, nato bukovem in spet po iglastem gozdu. Steza se razširi v pot. Po 15 min. od z. poti na Gozdnik smo na novem razpotju na jv. pobočju. Leva pot vodi na vrh Gozdnika in na drugo stran do lovskega doma, z Gozdnika pa se nam priključi Savinjska pot. Nekaj korakov za razpotjem je ob poti spominska plošča borcu NOB Francu Koširju; na tem kraju je padel 19. marca 1945. Kolovoz nas popelje iz gozda na travnato pobočje in se po njem spusti do bližnje gozdne ceste iz doline Rečice. Po cesti gremo zložno, levo do bližnjega razpotja, tam pa zavijemo po spodnji poti zložno navzdol. Po 5 min. od razpotja je ob cesti studenček mrzle vode. Na razpotju pod studenčkom gremo po spodnji cesti navzdol. Na j. strani je dolina Rečice. Pridemo na preval (740 m) med dolino Rečice na j. in Bistrice na s., nad njo se dviga skalnati Kotečnik (772 m). Z leve pride pot iz Zabukovice, z desne pa cesta iz Rečice.

višina: 816 m Gozdnikar

Ni opisa
3.3 km, 1 ura 10 minut Gozdnikar - Špajzer (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po precej ravnem kolovozu smo po petih minutah na razpotju, od tod naprej pa nadaljujemo po desnem, ožjem kolovozu do bližnje gozdne ceste, ki jo prečkamo. Pot se spusti do razpotja, tam nadaljujemo po levi zložno navzdol do gozdne ceste, ki povezuje samotne kmetije pod Mrzlico s Savinjsko dolino na s. ter Hrastnikom in Trbovljami na j. strani. Po cesti naredimo nekaj korakov na desno, potem pa zavijemo desno na kolovoz po slemenu med globokima dolinama Dolgega potoka na s. in Rečice na j. Kmalu pridemo na majhno jaso s spomenikom sedmim borcem NOB, padlim 7. marca 1943 v boju z Nemci. Od spomenika lepo vidimo Mrzlico in kmetije pod njo, na s. pa v bližini Kamnik (856 m). Z Mrzlice do spomenika smo hodili 50 min.

Z jase gremo po kolovozu do bližnje gozdne ceste, kapelice in križišča cest: leva cesta pelje v Zabukovico, desna v Rečico in Laško. Za kapelico je kažipot "Šmohor", ki nas usmeri naravnost na sleme pred nami. Zložno se vzpenjamo po lepem kolovozu na z. slemenu Suhega hriba (812 m). Levo je dolina Artišnice proti Zabukovici, desno dolina Rečice. Obdaja nas mešan gozd. Kolovoz se s slemena kmalu obrne na s. pobočje Suhega hriba in se zložno vzpne na plano do smučišča na s. strani nad kmetijo Šergan. Od spomenika je 20 min. V bližini se na sv. dviga Gozdnik, severno Kamnik, zadaj pa je Savinjska dolina z Žalcem. Ob zgornjem robu jase gremo po kolovozu proti Gozdniku. Na bližnjem razpotju nadaljujemo po desnem kolovozu v iglasti gozd. Pot se zložno vzpenja po slemenu, vendar se kmalu spusti na majhen preval, od koder se po kratkem ozkem grebenu, ki povezuje Suhi hrib in Gozdnik, povzpne na vrh grebena, z njega pa kratko navzdol na drugi preval z razpotjem. Naša pot gre naravnost naprej. Takoj za razpotjem se na levo odcepi pot na Gozdnik (1090 m, 1 h), TV pa nadaljujemo naravnost po kolovozu na jz. pobočju Gozdnika. Od smučišča smo hodili 15 min.

višina: 848 m Špajzer (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Za hišo desno na cesto, ki drži pod vrh Mrzlice, potem po poti po prisojnem pobočju do doma.

višina: 1092 m Planinski dom na Mrzlici
Vrh:

MRZLICA, 1122 m, je vrh v Mrzliškem pogorju, ki se razteza od Trojan prek Čemšeniške planine, Javorja, Svete planine, Mrzlice, Gozdnika in Maliča do Savinje med Celjem in Laškim; pogorje se na s. spušča v Spodnjo Savinjsko dolino, na j. strani pa v Zagorsko, Trboveljsko in Hrastniško kotlinico. Čeprav je Mrzlica šele tretji najvišji vrh pogorja, mu je dala ime zaradi svoje središčne lege, in ker je vidna daleč naokoli. Mrzliško pogorje je del dolge trojanske gorske gube (ime ima po Trojanah), ki se vleče od Domžal prek Mrzliškega pogorja in se onstran Savinje nadaljuje prek Tolstega vrha, Resevne in Rudnice do lvanščice na Hrvaškem. Vrhovi Mrzliškega pogorja so zgrajeni iz triasnih apnencev in dolomitov, nižji predeli pa iz skrilavcev, vanje so potoki zarezali globoke doline in grape. Mrzlica je v glavnem poraščena z bukovim gozdom, vmes se pojavljajo tudi iglavci. Na prisojnih pobočjih in zavetnih legah so raztresene kmetije z njivami, travniki in sadovnjaki, najvišje segajo kar do 800 m visoko. V gozdovih in na travnikih prevladuje srednjeevropska flora, na prisojnih in toplih legah pa najdemo tudi južnoevropsko in ilirsko rastlinstvo, npr. opojno zlatico ter navadni zlati koren in tržaški svišč, ki imata tod najsevernejše rastišče.
Mrzlica ima dva vrha, med katerima je travnato sedlo; na z. imajo radioamaterji svojo postojanko in antenski stolp za razne strokovne službe. Na Mrzlico so zahajali ljubitelji gora že v prejšnjem stoletju, med njimi tudi žalski župan in velik narodnjak Janez Hausenbichler (1838-1896). Posebno znana je postala, ko je Savinjska podružnica SPD odprla leta 1899 na sedlu med obema vrhovoma planinsko kočo, poimenovano po žalskem županu Hausenbichlerjeva koča. Idejo za postavitev je dal Fran Kocbek, načelnik Savinjske podružnice SPD, nekdanji žalski učitelj. Mrzlica pa je znana po praznovanjih delavskega praznika 1. maja in planinskih srečanjih, ki se jih v velikem številu udeležujejo prebivalci iz revirjev in Savinjske doline.


Planinska postojanka:

Prvo planinsko kočo je na sedlu med obema vrhovoma Mrzlice postavila in 28. septembra 1899 odprla Savinjska podružnica SPD; poimenovali so jo Hausenbichlerjeva koča po Janezu Hausenbichlerju (1838-1896), velikem narodnjaku in žalskem županu, ki je rad zahajal na Mrzlico. Leta 1930 je kočo prevzela Trboveljska podružnica SPD, ki je v bližini zgradila in 20. septembra 1931 odprla nov, večji planinski dom. Partizani so 6. julija 1942 obe postojanki požgali, da bi preprečili nastanitev okupacijskih enot. Na temeljih požganega doma so postavili leseno kočo in jo odprli 21. julija 1946; ob njej so leta 1949 odprli še depandanso. V letih 1961-1963 so zgradili nov, velik planinski dom, ki so ga odprli 8. septembra 1963. Na bližnji Štorovi ravni so leta 1965 odprli še Poldetovo kočo, ki ima ime po Leopoldu Majdiču (1891-1960), predvojnem in povojnem planinskem aktivistu v Trbovljah. Poldetova koča je depandansa planinskega doma. Dom so večkrat prenavljali in posodabljali. Leta 1991 so napeljali telefon in obnovili fasado, naslednje leto pa zgradili stanovanje za oskrbnika. Dom je stalno odprt, razen ob ponedeljkih. V dveh gostinskih prostorih so 104 sedeži, točilni pult, na terasi je 48 sedežev; v 20 sobah je 74 postelj; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon. V Poldetovi koči je dnevni prostor, 5 sob z 11 posteljami in skupno ležišče z 18 ležišči.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Ko spet pridemo na začetno smer, je pred nami na levi Homič (1082 m). Cesta je skoraj ravna, pred nami je vrh Mrzlice z RTV-pretvornikom. Pod cesto so strma travnata pobočja z razloženim naseljem Čeče in dolina potoka Boben s Hrastnikom. Na robu nad cesto rastejo zanimiva, od vetrov skrivenčena bukova drevesa. Ko pridemo do pobočja vrha Mrzlice, nadaljujemo pot po cesti na s. gozdnati strani vrha. Kmalu nas kažipot usmeri na kratko strmo bližnjico do planinskega doma. Cesta pelje naokrog čez Štorovo raven. S prevala Vrhe je 1 h 30.

višina: 976 m Za Vrhom (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Sprva zložni vzpon postane bolj strm, iz iglastega pa pridemo v bukov gozd. Kmalu po priključku poti iz Trbovelj zavijemo s ceste desno na bližnjico po grebenu nad cesto, že po 5 min. pa smo spet na cesti. Pred nami je strm travnat vrh Za vrhom (1034 m). Cesta začasno spremeni smer zahod-vzhod in zložneje zavije okoli travnatega vrha. Prelep pogled se odpre proti s. na Savinjsko dolino, na bližnje hribe Golavo, Reško planino z Marija Reko, Sveto planino in Čemšeniško planino ter od Uršlje gore prek Smrekovca do Kamniško-Savinjskih Alp z Raduho in Ojstrico. Ko premagamo strm klanec, pridemo iz gozda na Kriško planino, tam pa se nam pridruži označena planinska pot iz Prebolda.

višina: 822 m Vrhar (razpotje)

Ni opisa
1.5 km, 20 minut Vrhar (razpotje) - Preval Vrhe

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Prečkamo cesto in gremo po dovozni cesti proti gostišču Lovski dom in počitniškim hišicam, nad katerimi se dviga Svinski vrh (763 m). Mimo gostišča pridemo po gozdu kmalu do lokalne, delno asfaltirane ceste, ki pelje s prevala Vrhe na Mrzlico; po njej bomo šli skoraj do planinskega doma, približno 4 km. Sprejme nas iglast gozd. Po 10 min. zložne hoje s prevala smo na križišču: leva cesta pelje k počitniškim hišicam in na smučišče Smrekar, desna v Potok (Sv. Katarina), TV pa nadaljujemo naravnost. Cesta se zelo zložno vzpenja po Smreškem vrhu, kjer je naselje počitniških hišic s hišnimi številkami naselja Marija Reka. Kmalu za naseljem je novo razpotje: naša je desna cesta, ki zložno vodi po s. pobočju hriba Krošnja (818 m). Po 15 min. od počitniških hišic se z desne priključi označena planinska pot iz Trbovelj.

višina: 722 m Preval Vrhe

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od gostilne Planina gremo nekaj korakov nazaj po cesti, po kateri smo prišli z Vrhov, in zavijemo desno po kolovozu na preval med Sveto planino in Javorjem. S prevala nas traktorski kolovoz zložno vodi navzdol po bukovem gozdu na s. pobočju Svete planine. Po 10 min. je ob poti Lovska koča pod Javorjem, last Lovskega društva Trbovlje. Pod kočo zavijemo s kolovoza levo na stezo, ki se v 5 min. pri lovski preži strmo spusti na travnato Breclovo raven. Od preže gremo po skoraj nevidni stezi čez travnik v smeri proti s. na kolovoz, ki smo ga zapustili pod kočo. Gremo levo na rob z drugo prežo. Proti v. vidimo pobočja nad Trboveljščico z razloženim naseljem Knezdol, koničasto Golavo, vrh Gozdnika in naš cilj Mrzlico. Na s. strani se na obzorju kaže Paški Kozjak. Zložno sestopamo po travnatem kolovozu na Juharjevi planini na jv. strani hrbta Javorja. V zgornjem koncu Trboveljske doline vidimo trboveljsko pokopališče, s. del Trbovelj z industrijsko cono, vzhodno pa Kal in stožčasti Žrebljev hrib. Pridemo do nove hiše Knezdol 33 in nekaj korakov pod njo do razpotja. Z Breclove ravni je 15 min.

Z razpotja TV nadaljuje na levo po precej ravni gozdni cesti na j. gozdnatem pobočju podolgovatega hriba Štrbenkel (869 m). Po 20 min. od nove hiše se cesta zložno spusti mimo počitniške hišice na razgledni preval Jelenca (705 m), tam pa pridemo na asfaltirano cesto Podmeja–Vrhe. Spet lep razgled: na s. je v bližini Reška planina z naseljem Marija Reka in cerkvijo sv. Marije na jv. pobočju, na j. je Trboveljska dolina in Kum v ozadju, v. nad dolino Žrebljev hrib. Nekaj minut gremo po cesti proti Podmeji. Ob cesti je par hiš, zaselka se je oprijelo ime Pri Lizi; tam je bila nekdaj gostilna, gostilničarki pa je bilo ime Liza. Zaselek je del razloženega naselja Knezdol. Pred veliko novo hišo Knezdol 50, kjer je bila v stari hiši med NOB kurirska javka, nas kažipot usmeri s ceste na kolovoz mimo hiše in takoj za hišo navzgor v gozd. Do prevala Vrhe pelje pot v smeri zahod–vzhod. Po nekaj minutah preide kolovoz v lepo gozdno pot, ki se zložno vzpne na Mali vrh. Z vrha se pot zložno spušča, ko pa postane gozdni kolovoz, se bolj strmo spušča vse do prevala Vrhe (724 m) na regionalni cesti Trbovlje–Prebold. S ceste v zaselku Pri Lizi smo hodili 30 min.

Planinska postojanka:

Gostilna Planina na Sveti Planini stoji na čudoviti razgledni točki. Nekdanji počitniški dom rudarjev lahko sprejme v restavraciji 70 ljudi, dodatnih 30 pa še na poletnem vrtu. Ob objektu so urejena igrišča za balinanje, badminton in namizni tenis, okolica pa ponuja odlične možnosti za pohodništvo, blizu so smučišče Medvednica, kolesarska downhill proga Javor, vzletišče za jadralne padalce. Gostilna ponuja tudi 34 postelj za prenočitev.

Ponudba
Na njihovem jedilnem listu prevladujejo domače slovenske jedi, pripravljajo različne enolončnice, priljubljena so nedeljska kosila, v zimskem času ponudijo koline, vedno pa mešane narezke.

Odprto
vsak dan: 08-22
v četrtek zaprto


Gostilna Planina na Sveti Planini stoji na čudoviti razgledni točki. Nekdanji počitniški dom rudarjev lahko sprejme v restavraciji 70 ljudi, dodatnih 30 pa še na poletnem vrtu. Ob objektu so urejena igrišča za balinanje, badminton in namizni tenis, okolica pa ponuja odlične možnosti za pohodništvo, blizu so smučišče Medvednica, kolesarska downhill proga Javor, vzletišče za jadralne padalce. Gostilna ponuja tudi 34 postelj za prenočitev.

Ponudba
Na njihovem jedilnem listu prevladujejo domače slovenske jedi, pripravljajo različne enolončnice, priljubljena so nedeljska kosila, v zimskem času ponudijo koline, vedno pa mešane narezke.

Odprto
vsak dan: 08-22
v četrtek zaprto

www.v3krasne.si/gostilna-planina-133



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od razpotja nadaljujemo TV po zgornji, precej ravni cesti, ki se kmalu z z. obrne na j. pobočje Javorja. Ob cesti so počitniške hišice, od tam naprej pa pridemo na travnato pobočje Javorja, po katerem se zelo zložno vzpenja cesta. Pred nami je travnata Sveta planina, na desni pa se odpre lep pogled na Trbovlje in Kum. Še nekaj korakov po ravnem in že smo pri gostilni na Sveti planini.

višina: 902 m Javorje (razpotje)

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Javorje (razpotje) - Lovska koča

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po lokalni cesti na z. pobočju Javorja, imenovanem Jelovica, poraslim s smrekovim in jelovim gozdom, pridemo v 15 min. na razpotje. Desna cesta pelje mimo Čebin, 25 min., v Trbovlje. V Barličevi hiši na Zgornjih Čebinah, v bližini ceste pod cerkvijo, je bil v noči s 17. na 18. april 1932 ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije. Zdaj je v Barličevi hiši spominski muzej.

višina: 886 m Lovska koča

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Lovska koča - Vrhe

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na Sveto planino bomo šli po lokalni cesti proti Čebinam in Trbovljam. Cesta, ki pri cerkvi zavije desno, pelje v Znojile in Zagorje ob Savi, leva pri spomeniku pa mimo smučišča na Podmejo do regionalne ceste Trbovlje–Prebold. Nad razpotjem je lovska koča.

višina: 909 m Vrhe
Planinska postojanka:

Na Vrheh so občinske organizacije ZZB iz Revirjev in Savinjske doline zgradile Dom revirskih in savinjskih borcev in na ta način počastile spomin na borce, ki so padli na tem območju. Dom je leta 1996 kupil Bojan Praprotnik in ga temeljito obnovil. Leta 2001 sta ga vzela v najem Martin in Antonija Močnik, s. p., ki se ukvarjata z gostinstvom in sirarstvom. Na domu je tabla Gostišče in ranč Viharni vrh, odprt pa je vse dni v tednu. V dvo- in triposteljnih sobah imajo 17 postelj. Telefon: 03/562 84 74.


VRHE, 885 m, 23 preb. Razloženo naselje samotnih kmetij leži na Šentlenartskem prevalu ter na bližnjem s. pobočju Javorja (1133 m) in v. pobočju Kisovca (1029 m). Kraj se je prej imenoval Sv. Lenart po cerkvi sv. Lenarta, ki stoji na prevalu. Tod je bil nekdaj pomemben prehod iz Zasavja v Savinjsko dolino. Na Vrheh je smučišče z vlečnico. Vrhe so dostopne po asfaltirani cesti, ki se pri gostilni Jager na Podmeji odcepi od ceste Trbovlje–Prebold.

Na območju Sv. Lenarta je delovala kurirska postaja S-26. Tja je bila premeščena septembra 1943, zaradi tajnosti pa se je večkrat selila. Njen komandir je bil Robert Vozel - Miško. Zveze je vzdrževala s kurirskimi postajami S-22 na Dobrovljah, S-24 v bližini Zabukovice in S-21 na Moravškem; prek zadnje je zveza segala na Dolenjsko.

Na Vrheh stoji lep graniten spomenik padlim borcem NOV; na eni od štirih kamnitih plošč so vklesani tudi verzi iz Prešernove Zdravljice:
Žive naj vsi narodi,
ki hrepene dočakat dan,
da koder sonce hodi
prepir iz sveta bo pregnan.

Na Vrheh so občinske organizacije ZZB iz Revirjev in Savinjske doline zgradile Dom revirskih in savinjskih borcev in na ta način počastile spomin na borce, ki so padli na tem območju. Dom je leta 1996 kupil Bojan Praprotnik in ga temeljito obnovil. Leta 2001 sta ga vzela v najem Martin in Antonija Močnik, s. p., ki se ukvarjata z gostinstvom in sirarstvom. Na domu je tabla Gostišče in ranč Viharni vrh, odprt pa je vse dni v tednu. V dvo- in triposteljnih sobah imajo 17 postelj. Telefon: 03/562 84 74.


1.9 km, 40 minut Vrhe - Gunetova glava

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po j. strani Gunove glave (926 m) pridemo po ravni cesti v 15 min. do križišča gozdnih cest v bližini Guna. Tam se Savinjska pot loči od naše poti in zavije levo proti Krvavici, TV pa gre naravnost do lepo obnovljene Gunove domačije, Vrhe 11. Mimo hiše in s cvetlicami zasajenega skalnjaka se vzpnemo na rob nad domačijo, potem pa po stezi ob zgornjem robu strmega travnatega pobočja, na katerem so pozimi smučišča, do lesene koče na vrhu. S poti pritegujejo pogled zelena Savinjska dolina, Dobrovlje, Golte, Uršlja gora, Paški Kozjak in Pohorje. Od koče zavijemo ob robu travnika proti gozdu. Lepa široka pot po bukovem gozdu na j. pobočju zahodnega hrbta Kisovca (1029 m) nas kmalu pripelje na sedlo med dvema nizkima vrhovoma, od koder preidemo najprej na s., potem pa na v. pobočje. Po lepi travnati poti pridemo prek majhne jase v gozd. Lepa ravna pot po slemenu proti Javorju, ki ga vidimo pred seboj, nas v nekaj minutah pripelje do gozdne ceste na j. pobočju Kisovca. Po njej se spuščamo nekaj minut in že zagledamo cerkvico sv. Lenarta na prevalu Vrhe. Še nekaj korakov in že smo na prevalu. Od Guna smo hodili 45 min.

višina: 923 m Gunetova glava

Ni opisa
1.8 km, 1 ura Gunetova glava - Črni vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Steza gre naprej po robu, nekaj časa po gozdnati notranji strani, nekaj časa po zunanji, tik nad strmino. Večkrat se odpre lep pogled na hribe in ozke doline revirjev proti Savi in Kumu. Po ozkem robu moramo hoditi previdno, zlasti na zunanji strani nad strmim travnatim pobočjem. Po približno 15 min. od razpotja se pot z roba obrne na v. pobočje in se zelo strmo spusti po bukovem gozdu. Če je mokro, bodite previdni! Kmalu se obrne na greben, ki se vleče proti sv., in postane kamnita. To smer zapustimo po 5 min., pot se obrne proti jv. in jasi, ki jo opazimo skozi drevje. Po 50 min. od planinskega doma pridemo na gozdno cesto, ki se sprva zložno, potem pa precej strmo spusti proti jv. in Kumu, ki ga vidimo na obzorju. Po 10 min. smo na travniku; po stezi mimo lesenega križa se spustimo na preval med Savinjsko dolino na s. in Trboveljsko kotlino na j. strani. Na s. strani se v bližini dviga skalnata, kopasta Krvavica (909 m), desno ob njej Brložen (851 m), na s. pa se širi Savinjska dolina s Taborom, Polzelo in drugimi kraji.

Na prevalu stopimo na gozdno cesto; kažipot na smreki nam pokaže smer proti Vrhem in Sveti planini.

višina: 1203 m Črni vrh

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

TV-pot proti Vrhem začnemo skupaj z ZPP na v. strani planinskega doma. Po nekaj korakih stopimo na rob planote nad strmimi j. pobočji. Po stezi tik ob robu, na notranji strani poraslem z redkim bukovim gozdom, pridemo v 15 min. do radioamaterske hišice in spominskega znamenja tik pod Črnim vrhom. Pomnik nas opomni, da je bila od 1934 do 1943 tam Tinetova koča, poimenovana po zaslužnem planincu Tinetu Čoparju (1913–1945). Nekaj korakov naprej je razpotje, na katerem se z leve priključi Savinjska pot z Vranskega. Na bukvi ob razpotju je skrinjica PD Vransko z žigom Savinjske poti.

Planinska postojanka:

Dom stoji pod vrhom Čemšeniške ali Velike planine. Prvo zavetišče so leta 1932 postavili študenti-planinci, blizu njega pa leta 1936 delavci-planinci leseno kočo, ki so jo imenovali Tinetova koča po zaslužnem planincu Tinetu Čoparju (1913-1945). Med vojno sta bili obe postojanki požgani. Člani planinske sekcije Kotredež PD Zagorje ob Savi so postavili in 26. avgusta 1950 odprli leseno kočo, zraven nje pa leta 1954 še manjšo leseno depandanso. Zaradi dotrajanosti stare koče in vedno večjega obiska je PD Zagorje zgradilo in 24. junija 1973 odprlo nov dom in ga poimenovalo po dr. Francu Golobu (1913-1971), predsedniku PD Zagorje od leta 1945 do smrti. Leta 1983 so s prizidkom dom še povečali. Dom je odprt od 1. maja do 30. septembra, razen ob ponedeljkih, od 1. oktobra do 30. aprila pa le ob sobotah, nedeljah in praznikih. V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 50 sedežev; v 4 sobah je 16 postelj, na skupnem ležišču pa 16 ležišč; WC, umivalnica; gostinska prostora ogrevajo s pečmi, voda kapnica, elektrika, telefon, tovorna žičnica.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1028 m Jelenov rog (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Jelenov rog (razpotje) - Jelenov rog

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1035 m Jelenov rog

Ni opisa
2.3 km, 20 minut Jelenov rog - Ovčje jame

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 692 m Ovčje jame

Ni opisa
3.4 km, 50 minut Ovčje jame - Trojane

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 556 m Trojane

Ni opisa