Išči po točkah

Začetek: Sv. Katarina

Konec: Škofja Loka (Mestni trg)

Razdalja: 13.4 km Čas hoje: 4 ure Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 725 m Sv. Katarina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 763 m Brezovica pri Medvodah

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Dom stoji na planoti Gonte pod Igalskimi vrhovi nad dolino Ločnice v severnem delu Polhograjskega hribovja. Govejek je razloženo naselje samotnih kmetij med Toščem in Osovnikom. Dom ima ime po Ivanu Mihelčiču (1906-1978), prizadevnem tajniku PD Obrtnik, ki je vodil obnovo doma. Začetki doma segajo v leto 1935, ko je Obrtniška zadruga iz Ljubljane kupila posestvo in takoj začela popravljati zapuščeno stanovanjsko hišo; 25. aprila 1935 so odprli Obrtniški dom odprtega tipa, ki so ga vse do okupacije izpopolnjevali. Nemci so dom in posestvo zasegli. Po osvoboditvi so člani zadruge leta 1945 dom popravili in uredili ter ga odprli za javnost. Leta 1949 je začela Obrtniška zadruga poleg doma graditi nov dom, ki ga je odprla prvo nedeljo junija 1951; leta 1962 je oba domova prevzelo PD Obrtnik. Dom so večkrat obnavljali in posodabljali, leta 1968 pa so iz doline Ločnice do doma zgradili cesto. Dom je stalno odprt. V dveh gostinskih prostorih je 40 sedežev, na terasi pred domom tudi toliko; točilnica; v 4 sobah je 16 postelj, skupnih ležišč ni; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinske in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika, telefon.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od tod je možen ovinek mimo planinskega (bivšega obrtniškega) doma Govejk na Gontah 812 m, do kamor drži 1868 zgrajena strma cesta iz Ločnice.

višina: 690 m Rožnik (razpotje)

Ni opisa
1 km, 30 minut Rožnik (razpotje) - Osolnik

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo proti jugozahodu k Rožnikovi kmetiji.

višina: 854 m Osolnik

Ni opisa
4.6 km, 1 ura Osolnik - Puštal

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Mimo puštalskega gradu (od 13. st. puštalski gospodje, za reformacije zatočišče luteranov, baroni Wolkensperg, v kapeli velika Quaglieva freska), ob postajah križevega pota na Hribec (baročna cerkvica iz 18. st.). S prevala pod cerkvijo gremo levo v breg na Sten (pogled na Loko, spodnji del Poljanske doline in na Sorško polje), gozdna pot po slemenu.

Dalje po zmerno strmi poti na Pustoto (obeležje NOB), levo v gozd, do podnožja strmega brega Osovnika, steza po strmi košenini k cerkvi (sledovi zemeljskih usadov). Osovnik 857 m, s. skrajnik Polhograjskega hribovja, izreden razgled na Loko, njeno okolico z novimi mestnimi deli in industrijo, na Sorško polje, Kamniške Alpe in Karavanke, gotska cerkev sv. Mohorja in Fortunata iz 1551, grob dveh borcev NOB.

višina: 339 m Puštal

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Puštal - Škofja Loka (Mestni trg)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

LPP gre po Kopališki ulici, med hišami št. 25 in 27 gremo levo dol po pešpoti na Puštalsko brv, onstran brvi na Poličarjevi hiši znak, do kam je segala Sora ob povodnji 1926.

višina: 355 m Škofja Loka (Mestni trg)

Škofja Loka je eno najbolj ohranjenih srednjeveških mest v Sloveniji. Leta 973 je podelil nemški cesar Loko s širšim zaledjem škofom iz bavarskega Freisinga. Tedanja Loka je bila sedanja Stara Loka. Skofje so za svoje upravno središče kmalu po daritvi začeli graditi mesto nad sovodnjem Poljanske in Selške Sore. Naselje se je naglo razvijalo, listina iz 1. 1274 ga že imenuje mesto. V 14. stoletju so ga obdali z obzidjem, skozi katero je vodilo petero vrat. Znotraj obzidja sta se razvila Mestni trg in Lontrg ali Spodnji trg z več ozkimi ulicami. Nad mestom je gospodoval grad. L. 1511 je mesto poškodoval potres. Podjetni škof Filip ga je daj takoj obnoviti. Kakor kažejo letnice na nekaterih stavbah, je sedanje mesto še iz tistega časa ohranilo razpored in obliko hiš. Tudi po požarih, ki so mesto nekajkrat prizadeli, so meščani obnovili hiše v glavnem tako, kakor so bile prej. Gospostvo freisinških škofov je trajalo 830 let, do leta 1803, ko je Avstrija to ozemlje razglasila za državno last. Zelo razvita obrt je do prve svetovne vojne odganjala močnejšo industrijo. Po zadnji vojni pa je industrializacija hitro napredovala, hkrati z njo so se okoli starega dela mesta razvili novi mestni deli, staro jedro pa je kot zgodovinska znamenitost prišlo pod spomeniško varstvo. Med obema vojnama je bilo loško ozemlje upravno razdeljeno na več občin, v mestu je bil nekaj časa sedež okraja. Sedaj spada skoraj vse ozemlje nekdanjega gospostva pod upravno enoto Škofja Loka, ki jo sestavljajo občine Gorenja vas Poljane, Železniki, Žiri in Škofja Loka.

Homanova hiša na levi kaže z letnico 1529 in zdaj odkritimi freskami ter obnovljenim okrasjem svojo starost in nekdanjo veljavo. Nekatere hiše imajo preprosta gotska vrata in okna, druge baročna pročelja. Na Mestnem trgu št. 38 je vzidana renesančna plošča meščana Schwarza, ki je dal 1513 zgraditi tam kapelo. Na starem rotovžu (št. 35) je viden mestni grb. Restavracija Krona je staro gostišče. Marijino znamenje nasproti je dalo mesto postaviti 1751 v zahvalo za odvrnitev kuge in ognja. Nekdanji Dom Partizana (št. 17) ima ohranjeno staro pročelje, v notranjosti je dvorana za kino. Na j. koncu trga so 1972 odkrita Poljanska vrata, vidi se ohranjeno mestno obzidje, ob njem Graben, na stavbi občinske skupščine je plošča o rešitvi zapornikov 1941. Na Kopališki ulici na št. 8 je stara Firbarjeva hiša (nekdaj barvarska delavnica z leso za sušenje blaga).