Išči po točkah

Začetek: Šentvid

Konec: Tošč

Razdalja: 13.9 km Čas hoje: 6 ur Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 317 m Šentvid

ŠENTVID, 316 m, je obsežno mestno naselje s starim jedrom ob osrednji Prušnikovi ulici. Tam so pošta, poslovalnica Nove Ljubljanske banke, zdravstveni dom, osnovna šola, gimnazija, škofijska klasična gimnazija ter trgovski, gostinski in obrtni lokali. Tam stoji tudi cerkev sv. Vida, zgrajena leta 1796; po potresu leta 1895 so jo precej povečali. Šentvid z okolico je bil do leta 1961 samostojna občina, takrat pa se je združil z občino Ljubljana-Šiška in postal del mesta Ljubljane.

Na hribu Velika Trata (518 m) na jz. strani naselja so še sledovi prazgodovinskega gradišča; tam so našli tudi rimske novce. V okolici Šentvida so našli sulico iz obdobja žarnih grobišč, halštatsko puščico in keltski srebrnik.

Šentvid so aprila 1941 zasedli Nemci. Nemško-italijanska meja je bila takoj za Šentvidom proti Ljubljani. Po zasedbi Gorenjske so Nemci v Šentvidu ustanovili preseljevalno taborišče, v katerem so zbirali za izgon »do Nemcev sovražno razpoložene Slovence«, kot so imenovali zavedne Slovence. Od 5. do 10. julija 1941 je iz Šentvida v Srbijo odpeljalo pet transportov s približno 2300 izgnanci. Julija 1941, ko so se v bližini Ljubljane že pojavile prve partizanske enote, so Nemci v Šentvidu namestili orožniško motorizirano četo, avgusta pa so ji pridružili še policijsko četo, z njima pa so nameravali zatreti narodnoosvobodilno gibanje. Nemške enote so napadale partizane zlasti na območju Polhograjskega hribovja. Na NOB spominja Kip zmage ob Celovški cesti, delo kiparja Boža Pengova.

Iz Šentvida je doma znani planinski delavec in duhovnik Ivan Žvan (1829–1920), ki je leta 1871 ustanovil prvo slovensko planinsko društvo »Triglavski prijatelji«. Le-to je še istega leta na planoti Ledine zgradilo prvo planinsko postojanko v naših gorah, imenovano »Triglavski tempelj«.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 391 m Slavkov dom na Golem brdu
Planinska postojanka:

Dom stoji na griču Polani v vzhodnem delu širokega hrbta Golo brdo nad dolino Babnega dola. PD Medvode je v planinsko postojanko preuredilo vojaško stražnico, ki so jo leta 1942 zgradili Nemci v bližini okupacijske meje med Nemčijo in Italijo. Dom so odprli 22. decembra 1950 in ga poimenovali po Slavku Čarmanu (1920-1942), alpinistu in revolucionarju, ki so ga kot talca ustrelili Nemci v Begunjah na Gorenjskem. Leta 1956 so iz doline do doma zgradili cesto, leta 1960 pa so napeljali telefon. V letih 1959 in 1960 so dom adaptirali in povečali, pozneje pa so ga večkrat obnavljali in posodabljali. Dom je stalno odprt, razen ob ponedeljkih in torkih. Delovni čas ob delavnikih od 12. do 22. ure, ob nedeljah od 10. do 21. ure. V dveh gostinskih prostorih je 70 sedežev; točilnica; prenočišč ni; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi, tekoča voda, elektrika, telefon. Letni vrt s 40 sedeži.



Opis:

Leva pot po v. strani Jeterbenka na Topol-Katarino, 1 h 45, desna pot mimo cerkve sv. Jakoba na Petelincu in čez razgledni Jeterbenk (774 m) na Topol-Katarino, 2 h;

višina: 701 m Jeterbenk (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 725 m Sv. Katarina

Ni opisa
0.4 km, 0 minut Sv. Katarina - Topol pri Medvodah

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Kratek vzpon, potem pa pridemo po ravnem med domačijami in počitniškimi hišicami do znane gostilne Dobnikar.

višina: 662 m Topol pri Medvodah

TOPOL PRI MEDVODAH, 657 m, 151 preb. Razloženo naselje leži na prisojnih pobočjih dolomitnega Roga (798 m) in Jeterbenka. Kraj se je pred 2. svet. vojno imenoval Sv. Katarina; to ime še vedno uporabljajo domačini in številni drugi. Starejši del naselja je pri cerkvi sv. Katarine, novejši pa okoli šole in nad cesto, ki pripelje s Toškega Čela. V Topol spadajo tudi zaselki Grabci na slemenu med Topolom in Goljekom (809 m), Ilovk na jv. in Kozomer na s. strani. V kraju je veliko počitniških hišic. Topol in njegova okolica so priljubljena izletniška točka. Cerkev sv. Katarine je stala že v 16. stol., v 18. stol. pa je bila prezidana v baročnem slogu. Osnovna šola je bila ustanovljena leta 1877. Zdajšnje šolsko poslopje so zgradili leta 1955. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom, precej je zaposlenih v Ljubljani in Medvodah. Hrano in pijačo lahko dobite v gostilni Pri Setnikar v bližini cerkve in v gostilni Dobnikar v bližini šole in cestnega križišča; v tej hranijo tudi planinske žige.

V bližini Topola je med okupacijo potekala nemško-italijanska meja. Na tem območju so kurirji vzdrževali zveze med Ljubljano in Notranjsko na eni ter z Gorenjsko na drugi strani.

V Topol lahko pridemo po več poteh: iz Medvod skozi Studenčice in mimo Sv. Jakoba (3 h 30); od končne AP mestnega prometa v Šentvidu mimo Slavkovega doma na Golem Brdu (3 h); od Žerovnika ob cesti Ljubljana–Polhov Gradec (1 h 30); lahko se tudi pripeljemo po lokalnih cestah iz Medvod (10 km), iz Podutika (10 km) ali od Žerovnika (5 km). 



Opis:

Na razpotju se leva cesta se spusti v dolino Gradaščice, nas pa kažipot »Grmada 1 h 10, Tošč 2 h 10« usmeri na desno cesto, ki pelje na Belo. Lepa cesta se zelo zložno vzpenja po hrbtu Silovci, poraslem z mešanim gozdom. Po 15 min. od gostilne smo na razpotju pri peskokopu; cesta zavije proti j. na Belo, TV pa naravnost po s. gozdnatem pobočju Goljeka.

višina: 736 m Kobilja dolina (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Gozdni kolovoz pripelje na nizek preval na jz. strani Goljeka, potem pa pridemo na greben, po katerem je speljana steza tik pod robom. S. pobočje Veliki les se spušča proti ozki dolini Kopačnice, po kateri pelje cesta iz Trnovca na Gonte, j. strmo pobočje Lipje pa proti dolini Gradaščice. Steza se nekoliko vzpenja in spušča. Na skalnatem pobočju nad potjo je spominska plošča narodnemu heroju Ladu Dolničarju - Rudiju in 22 borcem 1. bataljona Dolomitskega odreda, padlim 19. 3. 1943 v boju z Italijani. Mimo skal smo kmalu na planem z lepim pogledom na Grmado tik pred nami in na Tošč. Po nekaj manj kot uri iz Topola smo na razpotju ob vznožju Grmade: leva pot se spusti v dolino Gradaščice, srednja zavije naravnost navzgor na Grmado, desna s TV pa čez Gonte na Tošč.

višina: 775 m Grmada (razpotje)

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Grmada (razpotje) - Gonte

Opis:

TV nadaljujemo po travnatem s. pobočju Grmade na preval Gonte med Grmado in Toščem. Tam je kmetija odprtih vrat Gontar, pri kateri hranijo žig TV.

višina: 776 m Gonte

Ni opisa
0.7 km, 20 minut Gonte - Mali Tošč

Opis:

Od domačije Gontar naredimo nekaj korakov navzgor po gozdni cesti do razpotja več poti. Na kažipotih piše, da je na Tošč 45 min., Grmado 20 min., Katarino 1 h 20, do Legastje v dolini Ločnice 1 h, v Medvode 3 h, do Doma na Govejku 2 h, na Osolnik 3 h in v Polhov Gradec 1 h. Nad razpotjem zavijemo s ceste levo na poraščen jv. hrbet Malega Tošča. Pot na Tošč je skupna z Ljubljansko mladinsko potjo in Polhograjsko planinsko potjo. Levo je globoka ozka dolina Mačkovega grabna, ki se strmo spušča med Grmado na jv. in Špikom (716 m) na sz. strani doline. Na zgornjem koncu doline opazimo na hribčku (686 m) domačijo Jelovčnik. Na nasprotni strani doline se dviga Polhograjska gora s cerkvijo sv. Lovrenca. Kmalu se steza priključi na gozdno cesto, ki se vzpenja po hrbtu Malega Tošča. Na s. strani se skozi drevje pokaže hrib Osolnik s cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata. Po 5 min. zapustimo cesto, kažipot "Tošč 25 min." nam pokaže levo na stezo, ki se po hrbtu precej strmo vije na Mali Tošč (902 m).

višina: 899 m Mali Tošč

Ni opisa

Opis:

Z Malega Tošča se spustimo na precej ravno sleme, ki veže oba vrhova. Le 5 min. je do razpotja: z desne pripeljeta od Mihelčičevega doma na Govejku E-7 in LPP.

višina: 899 m Tošč (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 20 minut Tošč (razpotje) - Tošč

Opis:

Dobro uhojena steza se nekaj časa precej strmo vzpenja po hrbtu, potem pa preide na njegovo j. stran. Ko se pot zravna, imamo lep pogled na Mali Tošč in Grmado, kmalu pa pred seboj zagledamo travnato j. pobočje pod vrhom Tošča. Čez nekaj minut že stopimo na vrh Tošča.

S prevala Gonte na Tošč je 45 min.

višina: 1016 m Tošč
Vrh:

TOŠČ, 1021 m, je drugi najvišji vrh Polhograjskega hribovja. Po večini je obrasel z gozdom, le j. pobočje je delno travnato. Tudi vrh je na s. strani porasel, zato razgled s Tošča ni tako obširen kot z Grmade. Lepo pa je pogledati hribovit svet na j. strani proti Polhovemu Gradcu in Polhograjsko goro s cerkvijo sv. Lovrenca nad njim ter proti Črnemu Vrhu. Ob z. vznožju opazimo cerkev sv. Jederti. Sicer pa je Tošč priljubljena planinska izletniška točka, zlasti spomladi in jeseni. Nanj lahko pridemo tudi po LPP od Mihelčičevega doma na Govejku (734 m, 2 h). Kovinski žig je v skrinjici, pritrjeni na drevo. Tošč je obvezna kontrolna točka LPP in Polhograjske planinske poti.