Išči po točkah

Začetek: Pogačnikov dom na Kriških podih

Konec: Škrlatica

Razdalja: 5.5 km Čas hoje: 4 ure 5 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Označeno

Opis

Planinska postojanka:

Dom stoji na vzpetini Griva na spodnjem robu visokogorske kraške planote Kriški podi. PD Radovljica ga je začelo graditi leta 1948, odprli pa so ga 7. oktobra 1951. Poimenovali so ga po Jožetu Pogačniku (1927-1951), načelniku gospodarske komisije PZS in pobudniku gradnje doma, ki se je smrtno ponesrečil v Mlinarici na poti k otvoritvi doma. Leta 1973 so dozidali prizidek s sanitarijami, umivalnicami in pralnico ter prenovili notranjost, prenovljeni dom pa so odprli 23. septembra 1973. Leta 1983 so iz Zadnjice zgradili tovorno žičnico,ki so jo v letih 2001 - 2003 povsem obnovili in predali namenu 12. septembra 2003. 15. septembra 1985 so v zgornji postaji zraven doma odprli bivak z zimsko sobo. Leta 1993 so vključili mobitel. Leta 2004 so obnovili ostrešje in dom prekrili z novo kritino. Dom je odprt od 1. julija do zadnje nedelje v septembru. V gostinskem prostoru je 45 sedežev, točilni pult; v 5 sobah je 37 postelj, na treh skupnih ležiščih pa 22 ležišč; v zimski sobi je 20 ležišč, štedilnik; WC, umivalnica ; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, fotovoltaični sistem in agregat za elektriko, mobitel.  



Opis:

Od Pogačnikovega doma na Kriških podih (2050 m); to je najugodnejši pristop. Z razpotja nad domom čez škrapljaste pode in pobočja nad Zgornjim Kriškim jezerom do Bovških vratc.

višina: 2361 m Bovška vratca

Ni opisa

Opis:

Od Bovških vratc do roba Kriške stene (2290 m), kjer se pridruži pot iz Krnice.

Od Pogačnikovega doma 1 h 30 min.

višina: 2292 m Greben nad Kriško steno

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Greben nad Kriško steno - Na rušju

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2194 m Na rušju

Ni opisa
1.8 km, 1 ura 25 minut Na rušju - Rdeča škrbina

Opis:

Slabo markirana, mestoma samo možici ali pa še to ne.

višina: 2528 m Rdeča škrbina

Ni opisa

Opis:

S škrbine se spustimo po žlebu in melišču v globoko krnico Zadnji Dolek, kjer se na robu priključi pot iz Vrat.

Zahtevni deli poti so po meliščih na jz. strani Dolkove špice, po žlebu med Rdečo škrbnino in Zadnjim Dolkom ter po snežišču v Zadnjem Dolku;

Rdeča škrbina je zelo krušljiva.


Ni opisa

Opis:

S krnice na desno po steni na vrh.

Pot Sprednji Dolek—Zadnji Dolek je uvrščena med zahtevne poti, nad Zadnjim Dolkom do vrha pa med zelo zahtevne.

višina: 2734 m Škrlatica
Vrh:

ŠKRLATICA, 2740 m, drugi najvišji vrh v naši državi in obenem najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Vrat in Velike Pišnice, oziroma njenega velikega zatrepa Krnice. Pri Oltarju se naslanja na Martuljkovo skupino na s., Kriška stena pa ga veže s skupino Razorja in Prisojnika na jz. strani. Greben med Škrlatico in Oltarjem so Rokavi, najvišje se vzpne v Visokem Rokavu (2646 m). V grebenu proti Kriški steni so še vrhovi Rakova špica (2545 m), Rogljica (2547 m), Dolkova špica (2591 m) in Dovški Gamsovec (2440 m). Najlepši pogled na mogočne stene Škrlatice in njenih sosedov je z Vršiča, zlasti pred sončnim zahodom, ko zažare v škrlatni barvi; po tej barvi ima vrh ime. Drugo, staro ime vrha je Suhi plaz, kot so domačini nekoč imenovali goro po dolgem gruščastem plazu nad dolino Vrat, nad katerim se vidi Škrlatica.
Škrlatica je dolgo časa veljala za nedostopno goro. Prvi so nanjo splezali po j. steni 24. avgusta 1880 dr. Julius Kugy ter trentska vodnika Andrej Komac in Matija Kravanja. Drugi je bil na vrhu leta 1883 lovec Gregor Rabič, p. d. Grogar, iz Mojstra¬ne. Prvo »planinsko« pot na Škrlatico je v letih 1909 in 1910 zgradilo SPD in sicer od Aljaževega doma v Vratih čez Dolek. Čeprav so pristopi na Škrlatico na vseh težjih mestih dobro zavarovani, jo planinci štejejo zaradi dolgih pristopov in višinskih razlik med težke gore.
Razgled s Škrlatice je izredno lep. Na j. strani vidimo nad dolino Vrat Triglav z veličastno Severno steno. Posebno lepo vidimo v bližini na s. strani množico stolpičev v grebenu Rokavov, malo naprej pa ostrice vrhov v Martuljkovi skupini. Na z. strani sta globoko pod nami Krnica in dolina Velike Pišnice, nad katero se vije vršiška cesta. Na j. strani Krnice se mogočno dvigata Razor in Prisojnik. Od prelaza Vršič se proti z. zvrstijo Mojstrovka, Ponce, Mangrt in Jalovec ter vrhovi v skupini Viša in Montaža. Na jv. strani opazimo del doline Vrat v bližini Aljaževega doma ter Cmir in Begunjski vrh nad njo. Lep pogled je tudi na greben proti Kriški steni z Dolkovo špico ter na planoto Na Rušju, ki jo na j. strani zapirata Stenar in Križ.