Išči po točkah

Začetek: Kot pri Prevaljah

Konec: Triglavski dom na Kredarici

Razdalja: 133.2 km Čas hoje: 51 ur 10 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 700 m Kot pri Prevaljah

Ni opisa
3.2 km, 1 ura 30 minut Kot pri Prevaljah - Obretan (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Med Taborniškim domom in Domom vojnih veteranov nam kažipot na drevesu pokaže navzdol v gozd. Steza se v 5 min. pri lovski preži spusti na zgornji rob travnika Krnice. Ob drogovih električnega voda pridemo po pobočju travnika na gozdni kolovoz, s katerega po nekaj korakih zavijemo desno navzdol. Steza se precej strmo spušča po hrbtu nad globoko grapo Krvavčevega potoka; po 5 min. prečka slab kolovoz in nadaljuje po hrbtu navzdol. Minuto pod kolovozom je ob stezi miza s klopmi. Kmalu pridemo na kolovoz, ki smo ga zapustili pod travnikom Krnice. Kolovoz postane gozdna cesta, ki se zložno spusti po s. pobočju do pritoka Barbarskega potoka, ki teče po globoki grapi proti sotočju. Cesta se obrne na v. hrbet Suškega vrha (1130 m) in zavije okoli hrbta na s. pobočje. Nad cesto se že pojavijo navpične skale, v dolini na s. strani pa opazimo Ravnjakovo domačijo, mimo katere bomo šli. Po 30 min. od Obretana nam kažipot pokaže stezo strmo navzgor do 5 min. oddaljene skalne votline, v kateri je od leta 1944 do osvoboditve delovala partizanska tehnika »Netopir«. Seveda se lahko povzpnemo do nje. TV se po cesti pod skalovjem spusti do bližnjega Barbarskega potoka. Na ostrem ovinku dvakrat prečkamo potok. Cesta se na desnem bregu zložno spušča. Po 5 min. od mosta zavijemo s ceste levo navzdol proti grapi Barbarskega potoka. To je bila stara cesta do Obretanove domačije. Kmalu prečkamo dve kamniti strugi potoka, pot pa preide na njegov levi breg, po katerem v nekaj minutah spet pridemo na cesto. Dosežemo jo na ostrem ovinku. Od odcepa k tehniki Netopir do tod je 20 min. Če je vreme slabo, pot mokra in voda v potoku visoka, priporočamo hojo po cesti, vendar je ta zaradi velikega ovinka nekoliko daljša. Z ostrega ovinka gremo le minuto po cesti, potem pa zavijemo levo na gozdno pot; kažipot nam pove, da je do Leš še uro hoda. Lepa široka pot na v. pobočju Ravnjakovega hriba (961 m) nas v 10 min. pripelje na travnik in po njem do domačije Ravnjak, Kot 8. Na domačiji je spominska plošča trem borcem NOV, ki so na tem kraju padli v boju z Nemci 21. januarja 1945. Kot pri Prevaljah, 640 m, 144 preb., je naselje samotnih kmetij, razloženih po slemenih na sv. strani Jankovca (1200 m) in v dolini Barbarskega potoka.

Pri Ravnjaku zavijemo po lokalni cesti proti kapelici na z. strani domačije. Po ravni cesti pridemo čez polja in travnike do 5 min. oddaljene domačije Pečnik, Kot 9.

višina: 0 m Obretan (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1088 m Suški vrh (razpotje)

Ni opisa
0.2 km, 10 minut Suški vrh (razpotje) - Suški vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1125 m Suški vrh

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Suški vrh - Stribovc

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1152 m Stribovc

Ni opisa
1.1 km, 30 minut Stribovc - Stari Pogorevc

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1172 m Stari Pogorevc

Ni opisa
0.7 km, 20 minut Stari Pogorevc - Pogorevc

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1076 m Pogorevc

Ni opisa
1 km, 20 minut Pogorevc - Mornov vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 967 m Mornov vrh

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Mornov vrh - Novi Pogorevc

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 865 m Novi Pogorevc

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Fetihova vila (razpotje) - Žerjav

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 535 m Žerjav

Ni opisa
1.9 km, 40 minut Žerjav - Mušenik (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Mušenik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 576 m Črna na Koroškem

ČRNA NA KOROŠKEM, 573 m, 2341 preb. Urbanizirano središčno naselje leži v trikraki kotlinici ob reki Meža, v katero se tam izliva Javorski potok. Kotlinico oklepajo strmi vrhovi: na s. Šumahov vrh (1154 m), na z. Navrški vrh (1001 m), na j. Ludranski vrh (1219 m) in na jv. Kavšakov vrh (1089 m). Naselje sestavlja več sosesk. Središče naselja je staro jedro, imenovano Center, tam pa je tudi osrednji trg pod župnijsko cerkvijo sv. Ožbalta, pri kateri je razpotje cest proti Mežici, Šoštanju in Koprivni. Ob cesti proti Mežici je soseska Rudarjevo s stanovanjskimi bloki, naprej pa zaselek Mušenik. V smeri proti Šoštanju je zrasla soseska Lamperče, proti Koprivni pa do leta 1958 samostojno naselje Pristava. Del Črne je tudi zaselek Spodnje Javorje.

Razvoj kraja je tesno povezan s fužinarstvom in rudarstvom. Začetek fužinarstva sega v leto 1620. Takrat se je v Črni naselil Melhior Puc iz Labotske doline, začel v Javorju kopati železovo rudo, ob Meži pa je postavil dve talilni peči. Čez štiri leta je svojo posest prodal grofom Thurnom iz Pliberka, ki so v letih 1772–1775 v Mušeniku zgradili nove fužine; železovo rudo so tovorili iz Hefta na Koroškem. Po zgraditvi železnice Maribor–Celovec leta 1863 so Thurni železarstvo osredotočili na Ravnah; zaradi tega so leta 1892 opustili fužine v Mušeniku, v zameno pa zgradili velik žagarski obrat. Začetki svinčevega rudarstva na območju Črne segajo v leto 1644, ko je Matevž Ludinger tam začel kopati rudo. V okolici so nastajali manjši odkopi, vendar se je rudarjenje končalo, ko je središče rudarjenja na območju Pece postala Mežica. Pod skalo ob robu osrednjega trga je urejena rudarska zbirka z rudarskimi napravami, krajšim rovom in kipoma rudarjev.
Črna je bila naseljena že v srednjem veku, to pa potrjuje tudi leta 1362 ustanovljen vikariat. Takrat so domnevno zgradili prvotno cerkev sv. Ožbalta. Leta 1787 je Črna dobila župnijo, zdajšnja cerkev pa je bila zgrajena leta 1868. V letih 1472 in 1476 so kraj izropali in razdejali Turki. Črna je pogorela dvakrat, leta 1863 in leta 1910. Ohranjena je Rešarjeva hiša z letnico 1576 nad vrati in grškim napisom »Danes meni, jutri tebi«. Zasebni šolski pouk se je začel leta 1823, javna šola pa je bila ustanovljena leta 1882. Od 1863 do 1967 je v Črni obstajala samostojna bolnišnica. Kraj je dobil elektriko leta 1911, ko je gostilničar Hobel zgradil elektrarno na reki Meži.

Črna je zdaj upravno, trgovsko, storitveno in turistično središče Zgornje Mežiške doline. Od 1. januarja 1995 je Črna spet samostojna občina, kot je bila tudi do leta 1958, ko je bila priključena občini Ravne na Koroškem. Pomembna ustanova državnega pomena je center za usposabljanje za delo in varstvo mladine z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Hotel Club Krnes je bil leta 1995 popolnoma obnovljen. V kraju so pošta, osnovna šola, poslovalnica Koroške banke, zdravstveni dom, lekarna, dve samopostrežni in več drugih trgovin, nekaj gostiln, enota Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec ter več manjših podjetij in obrtnih delavnic. Prebivalci so zaposleni bodisi v domačem kraju bodisi v Mežici, na Prevaljah in Ravnah. S svojo turistično ponudbo pa se Črna čedalje bolj uveljavlja tudi kot turistično središče.

Nemci so Črno zasedli 10. aprila 1941 in v njej namestili močno postojanko. Takoj po zasedbi so v Srbijo, Bosno in na Hrvaško izselili več zavednih slovenskih družin. Organizacija OF je začela delovati zgodaj, ljudje pa so ves čas podpirali narodnoosvobodilno gibanje. Kraj so večkrat napadale partizanske enote. Hudi boji so potekali 20. in 21. januarja 1944, ko je Črno napadel 3. bataljon Šlandrove brigade. Ves avgust 1944 so se borci Vzhodnokoroškega odreda spopadali z nemškimi enotami in jim preprečevali, da bi s te strani napadle osvobojeno ozemlje v Zgornji Savinjski dolini; najhujši boji so potekali od 18. do 24. avgusta; tedaj je padlo večje število Nemcev in tudi nekaj partizanov. Na osrednjem trgu stoji spomenik 225 padlim borcem in žrtvam fašizma iz občine Črna, delo arhitekta Jožeta Plečnika. Na njem piše:
»Postoj tovariš, spomni se na mrtve!
To žrtev, borb in zmag je spomenik.
Vse, kar veliko je, vzkali iz žrtev,
in ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik.«

V stari Štulerjevi hiši v Centru, ki je spomeniško zavarovana, je na ogled etnološka zbirka, ki prikazuje življenje Črnjanov v 18., 19. in 20. stoletju. Odprta je ob sobotah in nedeljah dopoldne, ob drugih dnevih pa po dogovoru z Alojzem Repanškom, Center 131, 2393 Črna na Koroškem, telefon: 02/823 83 54. G. Repanšek obiskovalce, če to želijo, popelje tudi po rudarski zbirki v rovu pod skalo v središču kraja.


1.2 km, 20 minut Črna na Koroškem - Pristava

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot nadaljujemo po glavni cesti proti središču Črne, lahko pa tudi po stranski ulici mimo stadiona na desnem bregu Meže. Z razpotja v Pristavi je 20 min.

višina: 599 m Pristava

Ni opisa
1.3 km, 20 minut Pristava - Helenski potok (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Cesta se počasi spušča in po 20 min. smo v naselju Pristava, ki je že del Črne na Koroškem. Tam je sotočje potoka Bistra in Meže, pa tudi odcep stranske ceste v dolino Bistre in do samotnih kmetij razloženega naselja Bistra v enako imenovani dolini. Pristava je po večini novo naselje, zdaj že zraslo s Črno. Pot nadaljujemo po glavni cesti proti središču Črne, lahko pa tudi po stranski ulici mimo stadiona na desnem bregu Meže. Z razpotja v Pristavi je 20 min.

višina: 628 m Helenski potok (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po dolini reke Meže se cesta počasneje spušča proti Črni, ves čas po levem bregu. Dolina je bolj naseljena, poleg starih je ob cesti tudi precej novih hiš in nekaj gostiln. Levo se proti Meži spuščajo strma pobočja Pece, na desnem bregu pa strma pobočja Oraževega hriba (1300 m). Po 20 min. se na levo ob Helenskem potoku odcepi cesta v 2 km oddaljeno naselje Podpeca, nekdanji rudarski kraj Helena.

višina: 668 m Meža (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 756 m Zavetišče pri Pucu

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 799 m Šumel

Ni opisa
3.4 km, 1 ura 30 minut Šumel - Zgornje Sleme

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1307 m Zgornje Sleme

Ni opisa
5.1 km, 1 ura 20 minut Zgornje Sleme - Macesnik (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1119 m Macesnik (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo mimo Strgarja in Potočnika do Rogerja.

višina: 1238 m Rogar (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Še par minut in smo pri koči.

višina: 1227 m Koča pod Olševo
Planinska postojanka:

Koča pod Olševo (1232 m) je v Strevčevi domačiji v bližini cerkve sv. Duha, kjer je tudi središče razložene hribovske vasi Podolševa, imenovane tudi Sv. Duh. Poprečna višina kmetij je 1108 m; najvišja je Bukovnikova (1327 m), ki je najvišja kmetija na Slovenskem. Planinsko postojanko je v zasebni domačiji odprlo PD Solčava leta 1954.

Koča je stalno odprta; prenočišč ni.


4.2 km, 1 ura 20 minut Koča pod Olševo - Klemenšek (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po cesti gremo proti v. Po 30 min nas kažipot opozori, da je 30 m pod cesto studenec Kisla voda. Od studenca je še 5 km do Sv. Duha, ves čas zložno po cesti.

višina: 1163 m Klemenšek (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z AP pri gostišču Sestre Logar (734 m) čez potok Jezera na hribček s Podbrežnikovo domačijo, potem pa v ključih po strmem gozdnatem pobočju na greben hriba Rifel. Na grebenu se pot obrne proti sz. ter pride na piano pod domačijo Klemenšek in mimo nje na panoramsko cesto.

višina: 734 m Logarska dolina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 894 m Matkov kot

Ni opisa
3.7 km, 1 ura 30 minut Matkov kot - Škaf

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1548 m Škaf

Ni opisa
1.5 km, 2 uri 30 minut Škaf - Mrzla gora

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2196 m Mrzla gora

Ni opisa
0.9 km, 25 minut Mrzla gora - Mrzli dol

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Mrzla gora (2203 m) čez Jezersko in Savinjsko sedlo 3 h 30 min, pot je zelo zahtevna, čelada priporočena.

višina: 1829 m Mrzli dol

Ni opisa
0.6 km, 40 minut Mrzli dol - Savinjsko sedlo

Opis:

Po letu 1998, ko je bil napisan vodnik Slovenska planinska pot, je bila pot spremenjena. Stara pot, ki je imela 69 kontrolnih točk in je šla preko Turske gore in je na zemljevidu označena pikčasto.

Zdaj ima pot 75 kontrolnih točk in spremenjen potek poti med Kamniško kočo na Kamniškem sedlu in Skuto, teče preko Frischaufovega doma na Okrešlju, Kranjske koče na Ledinah in Koroške Rinke. Žal za te odseke nimamo opisa poti.

višina: 2000 m Savinjsko sedlo

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1942 m Sedlo pod Babo

Ni opisa
1.3 km, 35 minut Sedlo pod Babo - Velika Baba

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2097 m Velika Baba

Ni opisa
0.5 km, 25 minut Velika Baba - Mala Baba

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2011 m Mala Baba

Ni opisa
1.4 km, 25 minut Mala Baba - Jenkova planina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1487 m Jenkova planina

Ni opisa
2.5 km, 40 minut Jenkova planina - Ancelj (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 970 m Ancelj (razpotje)

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Ancelj (razpotje) - Ancelj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 964 m Ancelj

Ni opisa
1.6 km, 20 minut Ancelj - Planšarsko jezero

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 901 m Planšarsko jezero

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 884 m Zgornje Jezersko

Zgornje Jezersko, 880 m, 568 preb., razloženo naselje v dolini Jezernice, pritoku Kokre. Središče naselja, domačini mu pravijo Čenter, je okrog hotela Kazina, kjer so tudi avtobusna postaja, pošta, več trgovin in gostišč ter pisarni planinsko in turističnega društva. Kraj se prvič imenuje leta 1391, ko se omenja cerkev sv. Ožbolta pri Jezeru. Tu je bilo ledeniško jezero, ki se je v 15. stol. že skoraj posušilo; po njem je dobil kraj ime. Skozi Jezersko in čez Jezerski vrh (1218 m) nad dolino vodi pomembna cesta, ki povezuje Slovenijo in Koroško. Pot čez Jezerski vrh so uporabljali že Rimljani. Od 16. stol. so cesto večkrat preurejali, zadnjič leta 1912, po 2. svetovni vojni pa so jo posodobili. O močnem prometu priča nekdanje gostišče »Jenkova kasarna« v Ravneh pod cestnimi serpentinami na Jezerski vrh, v katerem so ohranjeni datirani stenski napisi potnikov iz 16. stol. v nemškem, italijanskem in latinskem jeziku. Jezersko je bilo do konca 1. svetovne vojne del Koroške.

Jezersko je najvišje alpsko klimatsko zdravilišče in letovišče v Sloveniji ter prijeten turistični in izletniški kraj z lepo gorsko okolico. V gotski cerkvi sv. Ožbolta si velja ogledati freske iz prve polovice 14. stol., iz tega časa so tudi poslikave na zunanjščini cerkve; gotski kip sv. Ožbolta iz okoli 1430 hrani Narodna galerija v Ljubljani. Izletniki lahko obiščejo nekaj naravnih znamenitosti: Planšarsko jezero v zgornjem delu doline, ki je nastalo z zajezitvijo potoka iz Ravenske Kočne; izvir slatine v Ravneh, ki ga omenja že J. V. Valvasor; slap Čedca v vznožju severne stene Jezerske Kočne, ki je s 130 metri najvišji slovenski slap. Vsakoletna etnografska prireditev je ovčarski bal, ki spominja na nekdaj zelo razširjeno ovčjerejo v jezerskem okolišu.



Opis:

Od hotela Kazina nadaljujemo proti Spodnjem Jezerskem.


Ni opisa

Opis:

Po cesti proti Kranju se spustimo na Spodnje Jezersko, razloženo naselje v območju Kokre in Reke. Prvo jedro naselja je Spodnji kraj (748 m) ob sotočju Kokre in Jezernice, nizdol po cesti pa pridemo v Podlog (722 m), kjer je pri gostilni Kanonir drugo jedro naselja. V Podlogu se izliva v Kokro močen potok Reka, ki priteče izpod Storžiča, zato tudi v nekaterih publikacijah Storžiški potok. Do Kanonirja 45 minut.

višina: 760 m Spodnji kraj

Ni opisa
5.7 km, 2 uri 20 minut Spodnji kraj - Lovska koča Stanič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1280 m Lovska koča Stanič

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1525 m Brsna lesa

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Brsna lesa - Planina Brsnina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1362 m Planina Brsnina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1371 m Gozdarska koča (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1419 m Košutnikov turn (razpotje)

Ni opisa
4.8 km, 1 ura 40 minut Košutnikov turn (razpotje) - Planina Pungrat

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1444 m Planina Pungrat

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1865 m Škrbina

Ni opisa
1 km, 50 minut Škrbina - Kladivo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2085 m Kladivo

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Kladivo - Kladivo (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1985 m Kladivo (razpotje)

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Kladivo (razpotje) - Malo Kladivo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2033 m Malo Kladivo

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1960 m Kofce gora/Mali turn

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Kofce gora/Mali turn - Toplar

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2000 m Toplar

Ni opisa
0.7 km, 30 minut Toplar - Veliki vrh

Opis:

Po poti tik pod grebenom se približamo vršini Velikega vrha. Na vrh lahko pridemo po strmem v. robu, ali po položnejši poti po j. in z. strani.

Od doma 1 h 30.

višina: 2084 m Veliki vrh
Vrh:

VELIKI VRH V KOŠUTI, 2088 m, je najzahodnejši dvatisočak v Košuti; na s. in sz. strani strmo pada v skalnih stenah proti Zgornjemu Kotu na Koroškem, na jv. strani se v travnih strminah spušča proti planini Kofce in Gebnovemu potoku, proti jz. pa se vleče skalnat, razdrapan greben Zajmenovih peči proti Šentanski dolini. Veliki vrh je zaradi sorazmerno lahkega dostopa s Kofc najbolj obiskan vrh v Košuti.

Razgled z Velikega vrha (in tudi drugih vrhov) je izredno lep. Na s. so v bližini obširna gozdnata pobočja v Kotu, za katerim se dviga Grlovec; v daljavi se kažejo Visoke Ture. Proti v. vidimo ves greben Košute, Obir, Peco in Olševo. Na jv. se dvigajo Kamniške in Savinjske Alpe. Na j. je pod nami planina Kofce, naprej vidimo Kriško goro, del gorenjske ravnine proti Bledu, Ratitovec, Jelovico, Spodnje Bohinjske gore. Proti jz. je pod nami Šentanska dolina s Podljubeljem, nad njo Dobrča, na obzorju pa veličastna kulisa Julijcev s Triglavom. Na z. je nad Šentansko dolino Begunjščica, naprej pa Vrtača in Stol, v bližini pa je najbližja soseda, koničasta Košutica.


0.9 km, 25 minut Veliki vrh - Hajnževo sedlo

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Za izurjene.

višina: 1701 m Hajnževo sedlo

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1058 m Hotel Podljubelj

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1280 m Koča Vrtača

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1541 m Planinski dom na Zelenici
Planinska postojanka:

Dom stoji na mali ravnici Zeleniškega sedla med severnim ostenjem Begunjščice in južnim pobočjem obmejnega grebena Na Možeh. Prvo kočo na Zelenici je leta 1929 zgradilo pet zasebnikov, vendar je niso hoteli dati v najem Tržiški podružnici SPD; koča je bila med okupacijo požgana. Leta 1950 so začeli graditi planinski dom delavci šole milice, ki je bila takrat v Begunjah; nedokončani dom je 15. decembra 1952 prevzelo v najem PD Tržič, ki ga je zasilno usposobilo in naslednje leto tudi odprlo. S pogodbo med RSNZ, ki je bil lastnik zgradbe, in PZS, je 24. julija 1962 dobilo PD Tržič objekt v trajno last. Postojanko so po prevzemu popolnoma dokončali in opremili ter jo slovesno odprli 19. januarja 1966. Leta 1992 so nadzidali vhodni prizidek in s tem pridobili učno sobo. Dom je decembra 1999 popolnoma pogorel in se sedaj postopoma obnavlja.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1431 m Dom pri izviru Završnice
Planinska postojanka:

Dom stoji na zgornji Smokuški planini pod Pungartom na Zelenici, tik ob izviru potoka Završnica, pod mogočnima Begunjščico in Vrtačo. Objekt je bil zgrajen leta 1952, gre za nekdanjo karavlo JLA. Delno je bil obnovljen leta 1970 in je bil kot planinska koča znan s poznejšim imenom Dom Janeza Rezarja oziroma Planinski dom Iskra. PD Žirovnica, ki je bilo ustanovljeno leta 1996, je dom v istem letu z najemno pogodbo prevzelo od lastnika — ministrstva za obrambo RS — za dobo 25 let. Objekt ima svoje lastno vodno zajetje ter električni prildjuček prek kabelske povezave od Doma na Zelenici. PD Žirovnica je stavbo povsem prenovilo.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1183 m Tinčkova koča (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1072 m Tinčkova koča

Lovska koča.



Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1297 m Stara planina

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Stara planina - Zabreška planina

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Zabreška pot.

višina: 1224 m Zabreška planina

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Zabreška pot.

višina: 1207 m Žirovniška planina

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1170 m Valvasorjev dom pod Stolom
Planinska postojanka:

Dom stoji na terasi v južnem pobočju Belščice, ki je severozahodni del Stolovega masiva. Prvotno je na tem mestu stalo rudarsko upravno poslopje, ker so tu kopali železno rudo; pred 1. svetovno vojno je bila v njem nemško-avstrijska postojanka: po vojni jo je prevzela Kranjska podružnica SPD, ki jo je adaptirala in odprla 22. julija 1923; poimenovali so jo po Janezu Vajkardu Valvasorju (1641-1693), piscu, tiskarju in izdajatelju pomembnih del za slovensko kulturo, med drugim tudi obsežne topografije "Slava vojvodine Kranjske.
Malo pred 2. svetovno vojno je Kranjska podružnica SPD zgradila nov dom, ki so ga odprli 11. junija 1939. Partizani so 30. aprila 1943 dom požgali. Po osvoboditvi je pogorišče prevzelo PD Radovljica, ki je zgradilo nov, velik dom in ga odprlo 6. junija 1954. Leta 1996 je bil zgrajen prizidek za nove sanitarije v pritličju in sanitarije in tuše s toplo vodo v nadstropju. Leta 2003 so obnovili ostrešje. Leta 2004 so v mansardi zgradili moderno predavalnico s 35 sedeži in 4 sobe z 12 ležišči s sanitarijami, umivalnico in tušem s toplo vodo. V letu 2005 pa so temeljito obnovili in povečali jedilnico, uredili šank in vhod. Leta 2009 so dogradili pokrito teraso z novim vhodom v dom in pridobili 25 sedežev. Zadnja posodobitev je bila v l. 2010 in sicer z izgradnjo čistilne naprave, centralnega ogrevanja, obnove sob v nadstropju, povečanja kuhinje in shrambe ter zamenjavo vseh starih oken.
Dom je redno odprt od sredine maja do konca septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. V gostinskem prostorih je  75 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 50 sedežev; v 7 sobah v pritličju  je  38ležišč , v 4 sobah v mansardi pa 12 ležišč; WC, v vsaki etaži, umivalnica in tuši s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor dodatno ogrevajo s krušno pečjo; tekoča voda, elektrika, radijska zveza, mobitel.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1071 m Na sušeh (razpotje)

Ni opisa
3.6 km, 50 minut Na sušeh (razpotje) - Koroška Bela

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 622 m Koroška Bela

Ni opisa
0.9 km, 10 minut Koroška Bela - Slovenski Javornik

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 558 m Slovenski Javornik

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 576 m Jesenice (gimnazija)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 593 m Hrušica pri Jesenicah

Ni opisa
6.4 km, 1 ura 50 minut Hrušica pri Jesenicah - Mojstrana

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 650 m Mojstrana

Mojstrana, 641 m, 1.175 preb., je gručasta vas na terasi ob sotočju Bistrice in Save Dolinke. Na v. robu terase se dviga strmo z. gozdnato pobočje Mežakle (1593 m), na z. robu pa precej nižje strmo skalnato Grančiše (844 m). Na j. strani se začenja dolga dolina Vrata, na s. pa je vas pozidana vse do Save. Razvoj kraja je v preteklosti povezan s fužinarstvom; železovo rudo so kopali v Požaju nasproti Cmira in na j. strani Mojstrane, topilnica pa je bila pod Tičjo pečjo. O fužinarstvu v tem kraju je pisal že Valvasor. Ob koncu 19. in začetku 20. stol. je bila tu cementarna, za katero so pridobivali lapor pri bližnji vasi Belca. V Mojstrani je popolna osnovna šola, več gostiln in trgovin, pošta in trafika; pred šolo so leta 1993 odkrili doprsni kip Jakoba Aljaža. Na vznožju Mežakle je urejeno smučišče z vlečnico. Ob cesti na v. strani vasi stoji zelo stara cerkev sv. Klemena; ljudsko izročilo pravi, da so jo zgradili na mestu, kjer sta prenočevala sv. Ciril in Metod na poti v Rim, kamor sta nesla ostanke sv. Klemena.

Z razvojem planinstva je postala Mojstrana pomembno izhodišče za ture v Triglavsko pogorje s s. strani. Zaznamovana pota vodijo na Triglav skozi tri ledeniške doline: Vrata, Kot in Krma. Najdaljša in najzložnejša je pot skozi Krmo, ki jo najbolj uporabljajo pozimi. Najkrajša pot je skozi Kot, po kateri pa planinci najmanj hodijo. Najobičajnejša je pot po dolini Vrat, ki spada med najlepše alpske doline. V vse tri doline pripeljejo ceste iz Mojstrane. lz Mojstrane v Vrata pa julija in avgusta ob petkih, sobotah in nedeljah vozi avtobus. Mojstrana je bila med obema vojnama tudi znano klimatsko zdravilišče. Po 2. svetovni vojni je turistična usmeritev nekaj časa zamrla, v zadnjih letih pa znova oživela.

V drugi polovici prejšnjega stoletja, ko še ni bilo nadelanih in označenih planinskih poti, je bilo v Mojstrani več odličnih gorskih vodnikov, kot Gregor Rabič — Grogar, Janez Klančnik — Simenc, Franc Smukavc — Smerc in Janez Klinar — Požganc. Iz Mojstrane je doma tudi Gregor Klančnik, dolgoletni predsednik PD Ljubljana-Matica ter ugledni gospodarstvenik in javni delavec. Planinsko življenje v tem kraju in na sosednjem Dovjem je zelo razgibal prihod Jakoba Aljaža za župnika na Dovje, kjer je služboval od leta 1889 do smrti leta 1927. Pomemben planinski utrip mu je dala SPD, ki je v Vratih in Triglavskem pogorju gradila postojanke in pota. Tudi sedanje PD Dovje-Mojstrana, naslednik 8. januarja 1928 ustanovljene Triglavske podružnice SPD Dovje-Mojstrana, nadaljuje pot, ki so jo začrtali njegovi predniki; širšega pomena so zlasti delo Postaje GRS, gospodarska dejavnost, vzdrževanje planinskih poti in Triglavski planinski muzej z bogato zbirko dokumentov, fotografij in gradiva iz preteklosti planinske organizacije, ki je edini organizirani planinski muzej v Sloveniji.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 729 m Na škedanjcih (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 847 m Kosmačev preval

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa
2.3 km, 1 ura 10 minut Lengarjev rovt - Pri studencu

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1342 m Pri studencu

Ni opisa
1.7 km, 1 ura 30 minut Pri studencu - pekel (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa
0.4 km, 20 minut pekel (razpotje) - Pekel

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2098 m Pekel

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 2321 m Dom Valentina Staniča
Planinska postojanka:

Dom stoji na mali planoti tik pod Visoko Vrbanovo špico. Prvo kočo je na tem mestu odprla 30. junija 1887 kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva in jo poimenovala "Deschmannhaus po Dragotinu Dežmanu (1821-1889), politiku, arheologu in kustosu ljubljanskega muzeja. Po 1. svetovni vojni je kočo prevzelo SPD, ki jo je preimenovalo v Staničevo kočo po Valentinu Staniču (1774-1847), največjemu alpinistu takratne dobe v Evropi. Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo PD Dovje-Mojstrana, leta 1950 pa PD Javornik-Koroška Bela. Leta 1959 so se odločili, da kočo obnovijo in povečajo. Leta 1961 so začeli z gradnjo in obnovo ter ob 70-letnici SPD odprli 25. avgusta 1963 novi dom. V obdobju 1964-1970 so dom posodobili in za zimske obiskovalce usposobili poleg doma manjšo kočo. Leta 1989 so nad ravno streho postavili ostrešje; na podstrešju so pridobili nova ležišča. Leta 1993 so vključili mobitel. Dom je odprt od začetka julija do konca septembra. V dveh gostinskih prostorih je 60 sedežev, točilni pult; v 16 sobah je 111 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; v zimski sobi je 6 ležišč; v koči je WC in umivalnica z mrzlo vodo, zunaj pa suho stranišče; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; voda kapnica, agregat in fotovoltaični sistem za elektriko, mobitel.


0.8 km, 35 minut Dom Valentina Staniča - Rž

Opis:

Kažipot ob križišču poti na j. strani doma nam pokaže pot proti Triglavskemu domu na Kredarici. Pot se od križišča zložno dviga prek nekaterih grbin in po dolgem melišču na s. pobočju Rži (2538 m) proti vrhu.

višina: 2537 m

Ni opisa

Opis:

Vrh Rži zaobidemo po sz. strani, kjer nam pomagajo klini in žična vrv čez krušljivo skalovje. Pot proti Kredarici sledi grebenu; prek krušljivih mest, kjer nam pomagajo klini in žične vrvi, gremo malo gor, malo dol. Po uri hoje pridemo na kopasto Kredarico (2541 m). Po njenem položnem hrbtu smo po nekaj minutah mimo kapele in meteoroloških naprav pri Triglavskem domu.

Od Doma Valentina Staniča do Triglavskega doma na Kredarici je 1 h. Pot je uvrščena med zahtevne poti.

višina: 2515 m Triglavski dom na Kredarici
Planinska postojanka:

Dom stoji na Kredarici, vzpetini v grebenu med Rjavino in Triglavom. Prvo Triglavsko kočo na Kredarici je na svetu, ki ga je kupil Jakob Aljaž, po njegovi zamisli postavilo SPD; slavnostno so jo odprli 10. avgusta 1896. Skromno kočo so leta 1909 povečali in jo ob otvoritvi, 8. septembra 1909, preimenovali v Triglavski dom na Kredarici. Po 2. svetovni vojni upravlja dom PD Ljubljana-matica, ki je v letih 1953 in 1954 zgradilo velik prizidek in s tem povečalo zmogljivost doma; povečani dom so odprli 8. avgusta 1954. Zaradi vedno večjega obiska dom ni bil več kos svojim nalogam, zato se je PD Ljubljana-matica odločilo za povečavo doma. Z veliko družbeno pomočjo je v poletnih sezonah 1982 in 1983 zgradilo in opremilo velik trinadstropni prizidek in ga funkcionalno povezalo s starim objektom; slovesna otvoritev je bila 17. septembra 1983 v počastitev 90-letnice ustanovitve SPD. Leta 1984 so obnovili še stari dom in s sklepno slovesnostjo 20. oktobra 1984 so bila vsa dela s povečavo in obnovo končana. V prizidku doma je tudi meteorološka postaja. PD Ljubljana-matica si zelo prizadeva izboljšati ekološke probleme na Kredarici. Leta 1992 so montirali prvih 20 sončnih celic, ki spreminjajo sončno v električno energijo. Ta sistem so z leti močno povečali, leta 1998 pa so ga dopolnili še z vetrnim generatorjem. Leta 1994 so zgradili zunanje suho stranišče, ki zaradi slabe izvedbe projekta ne deluje dobro. Leta 1992 so vključili mobitel, sedaj pa ima dom normalno telefonsko povezavo. Dom je odprt vse leto; redno je oskrbovan od konca junija do konca septembra, ob drugem času pa postrežejo meteorologi in omogočijo prenočevanje. V petih gostinskih prostorih je 300 sedežev, dva točilna pulta; v 30 sobah je 140 postelj, na 8 skupnih ležiščih pa 160 ležišč; WC in umivalnice z mrzlo vodo v vseh nadstropjih; v jedilnici kmečka peč; voda kapnica, agregat za elektriko, mobitel.