Išči po točkah

Začetek: Kovk

Konec: Čaven

Razdalja: 23.4 km Čas hoje: 8 ur 30 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 961 m Kovk
Vrh:

Kovk (961 m) je najvišji vrh na j. robu Trnovskega gozda med Predmejo in Colom. J. pobočje se strmo spušča proti cesti Ajdovščina–Col. V. rob se prek Velikega in Malega Grebena počasi znižuje proti Colu. S., položnejša in po večini gozdnata pobočja se širijo do ceste Col–Predmeja; tam je na z. strani proti Gozdu nekaj samotnih kmetij. Tudi s Kovka je lep razgled: če se ozremo nazaj, vidimo našo celotno pot po robu planote, proti v. seže pogled proti Javorniku in Nanosu, na j. je v bližini Zgornja Vipavska dolina, za njo pa Kras, Vremščica, Slavnik in Snežnik.


3.1 km, 50 minut Kovk - Pravi vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na j. pobočju vidimo skale in kamenje, ki so se v davnih časih odkrušili z gore. Spet imamo lep razgled na vse strani. Na Podrto goro pripelje markirana pot iz Ajdovščine, z nje pa gremo naprej po notranji strani roba proti plečatemu Kovku, ki ga vidimo pred seboj. J. pobočja planote, ki strmo padajo proti cesti Ajdovščina-Col, se imenujejo Reber. Po 30 min. pridemo na široko travnato planoto na z. strani Kovka. Pot se drži j. roba planote. Na s. strani opazimo domačijo Krog, ki sodi v naselje Gozd. Kmalu smo na razgledni točki Sončnica (867 m), kjer kurijo kresove in kjer je tudi urejen prostor za piknike. Odpre se lep pogled proti Nanosu. Po 10 min. pridemo do vznožja Kovka. Na vrh nas po z. travnatem pobočju usmerjajo markacije na redkih borovcih in kamnitih čokih. Tik pod vrhom so še vidni obrambni jarki tretje varovalne linije soške fronte iz 1. svetovne vojne. S Podrte gore na Kovk je 1 h.

višina: 829 m Pravi vrh

Ni opisa
2.1 km, 40 minut Pravi vrh - Rob (Sinji vrh)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

TV nadaljujemo po dokaj ravni zakraseli planoti na s. strani Roba. Na s. se dviga Sinji vrh, naprej pa se širi obsežna planota Trnovskega gozda z vrhovi na njenem s. robu. Zelo lep je pogled na j. stran, kjer leži pod nami Vipavska dolina, za njo Kras, v daljavi pa morje Tržaškega zaliva. Po 45 min. se steza zložno vzpne na ramo na sz. strani Podrte gore, kjer stoji visoko kamnito znamenje. Tam je pomembno križišče poti: s s. strani pride steza s SPP, na drugo stran pa se v Ajdovščino spusti nemarkirana steza; to je bila stara pot, ki je povezovala domačije razloženega naselja Gozd, 745 m, 127 preb., na s. strani Podrte gore z Ajdovščino.

Od znamenja gremo ob robu planote proti Podrti gori nekaj časa po odprtem svetu, nekaj časa pa po nizkem bukovem gozdičku. Po 15 min. smo na vrhu Podrte gore (827 m).

višina: 828 m Rob (Sinji vrh)

Ni opisa
3.6 km, 1 ura Rob (Sinji vrh) - Izvir Hublja

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 219 m Izvir Hublja

Ni opisa
4.1 km, 1 ura 40 minut Izvir Hublja - Mačji kot (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 540 m Mačji kot (razpotje)

Ni opisa
2.4 km, 1 ura 10 minut Mačji kot (razpotje) - Predmeja (V grapi)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 880 m Predmeja (V grapi)

Predmeja, 848 m, 363 preb., je razloženo naselje, razpotegnjeno 3 km v dolžino in 1 km v širino ob regionalni cesti Col—Lokve. Ime kraja je nastalo iz besede »meja«, kot domačini imenujejo gozd; Predmeja je torej kraj pred gozdom. Na Predmeji, ki stoji ob robu Trnovske planote, večkrat piha močna burja; zato so gradili hiše v zavetnih legah. Naselje ima kar devet zaselkov. V središču kraja je velika stavba, nekdanji hotel, v kateri sta trgovina in gostišče. Na bližnji vzepiti stoji nova cerkvica sv. Družine. Nad zaselkom Dolina, 10 min od gostilne proti Colu, je grobnica s spomenikom; v njej je pokopanih 367 borcev NOV, padlih na tem območju.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri Koči Antona Bavčerja se TV spet pridruži SPP, ki pride z Malega Golaka; z njo bomo šli z izjemo nekaterih krajših odsekov skupaj do Cola. Od koče gremo po precej ravni gozdni cesti proti v. Po 10 min. smo iz gozda na planem. Na desni strani ceste je razgledišče Na Veverici, od koder je prelep razgled na Zgornjo Vipavsko dolino z Ajdovščino in Vipavo, na strmi skalni rob Trnovskega gozda in na Javornik na v. strani ter na bližnjo planoto s Predmejo do vrhov na s. strani z Malim Golakom. Nadaljujemo po cesti, ki se obrne proti s. in zložno spušča po zakraselem svetu na v. strani Velikega Modrasovca. Po 10 min. od razgledišča nas kažipot opozori na bližnjico, ki nas popelje na desno precej strmo navzdol po bukovem in iglastem gozdu na s. strani Črnega školja, skalnega roba Trnovskega gozda nad zatrepom z izvirom potoka Lokavšček. Steza nas pripelje na cestno razpotje ob robu gozda (883 m). Od koče smo hodili 60 min. Desna asfaltirana cesta pelje navzdol v Ajdovščino, leva na Lokve, asfaltirana cesta naravnost pa na Predmejo in naprej na Col. Tik nad razpotjem stoji spomenik Jožefu Resslu (1793–1857), gozdarju, izumitelju ladijskega vijaka, načrtovalcu pogozditve Čavna in Gore ter graditelju cest po Trnovskem gozdu. Ob razpotju je tudi spominski vodnjak v spomin na graditelje vodovoda na Goro; na plošči piše, da so ga gradile Avstrija (leta 1916), Italija (1939), Jugoslavija (1989) in Slovenija (1992). Na s. strani razpotja so že prve hiše naselja Predmeja.

Planinska postojanka:

Koča stoji na obširni jasi med Velikim Modrasovcem na severu in Malo goro (1034 m) na južni strani koče, ki spadata v južno obrobje Trnovskega gozda s skupnim imenom Čaven. Prvo planinsko zavetišče je leta 1908 uredila Ajdovsko-Vipavska podružnica SPD v najemni sobi gozdarske koče. Po 2. svetovni vojni so ajdovski planinci uredili med vojno uničeno planinsko zavetišče v gozdarski koči in ga odprli 22. junija 1947. Imenovali so ga po Antonu Bavčerju iz Ajdovščine (1905-1944), ki so ga med vojno ustrelili v Trstu kot talca. PD Ajdovščina je leta 1963 gozdarsko kočo odkupilo ter jo uredilo in opremilo kot planinsko zavetišče. V letih 1978 in 1979 so zgradili prizidek ter obnovili vse prostore; zavetišče so preimenovali v kočo. Leta 1993 so lokalno cesto prestavili izpred koče za njo ter s tem zagotovili mir obiskovalcem koče. Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih od začetka maja do konca septembra. V gostinskem prostoru je 50 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 40 sedežev; v dveh sobah je 10 postelj, na skupnem ležišču pa 30 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1161 m Črna peč (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1233 m Kucelj

Ni opisa
2.2 km, 50 minut Kucelj - Veliki rob

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1232 m Veliki rob

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Veliki rob - Čaven

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1185 m Čaven
Vrh:

Čaven je skupno ime za j. rob planote Trnovski gozd, ki se strmo dviga nad Vipavsko dolino z. od Ajdovščine. Ime ima po razglednem vrhu Čaven (1185 m), ki se dviga nekako v sredini roba planote in je najbolj pomaknjen proti dolini. Višji je Kucelj (1237 m), ki je od planinske koče oddaljen 40 minut. S travnatega Kuclja je čudovit razgled na Vipavsko dolino, Kras, Tržaški zaliv, Goriško ravan in Furlansko nižino. Čaven je tako kot ves j. rob Trnovskega gozda grajen iz jurskih apnencev. Skalnata j. pobočja so po načrtih Jožefa Ressla zasadili s črnim in rdečim borom ter cemprinom, na notranji strani roba pa so gozdovi listavcev, med katerimi prevladujeta bukev in javor, pa tudi iglavcev s smrekami, jelkami in bori. Na območju Čavna najdemo srednjeevropsko, ilirsko, alpsko in tudi sredozemno rastlinstvo. Med ilirsko floro je najbolj znan rumeni svišč (košutnik), med alpsko floro zasledimo planiko, Clusijev svišč in lepi jeglič, med sredozemno pa progasti kobul, navadno šparnico, travnolistni grintavec, razkrečeno rutico in še drugo cvetje.