Išči po točkah

Začetek: Cerkno

Konec: Koča na Blegošu

Razdalja: 16.5 km Čas hoje: 6 ur 50 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 322 m Cerkno

CERKNO, 324 m, 1680 preb. Urbanizirano gručasto naselje leži ob potoku Cerknica, ob katerem se sicer ozka dolina precej razširi ob izlivu pritokov Zapoška izpod Porezna in Oresovka izpod Kladja. Mimo Cerknega je peljala rimska pot iz Soške v Poljansko dolino; na bližnjem Gradišču so ostanki rimske utrdbe. Kraj je bil prvič omenjen leta 1232. V obdobju Avstro-Ogrske je bilo Cerkno pomemben trg z okrajnim sodiščem in davkarijo. Šola je bila ustanovljena leta 1830. Narodno zavest prebivalcev je budila leta 1869 odprta čitalnica, gospodarsko neodvisnost od tujcev pa je spodbujala leta 1895 ustanovljena hranilnica in posojilnica. Čipkarsko tradicijo je ohranjala leta 1900 odprta čipkarska šola. Po Rapalski pogodbi je Cerkno leta 1920 pripadlo Italiji.

Po kapitulaciji Italije je bilo Cerkno središče obsežnega svobodnega ozemlja. V kraju je bil sedež IX. korpusa NOV in operativnega štaba za zahodno Slovenijo, tam je bila 1. oktobra 1943 ustanovljena tudi 16. SNOUB Janka Premrla - Vojka. V Cerknem so bile nastanjene zavezniške vojaške misije, sicer pa so bile v kraju pokrajinske konference za Primorsko in Gorenjsko. V dijaškem domu in otroškem vrtcu so zdravili ranjene in bolne borce. V kraju je obratovalo približno 20 partizanskih delavnic, med njimi finomehanična in radijska, nekakšen zametek tovarne ETA, ter delavnica za smuči, ki je bila začetek dela tovarne ELAN. Tam je bil tudi ekonomat partizanske bolnišnice Franja. V različnih šolah in na številnih tečajih so se partizani in aktivisti usposabljali za vojaške in politične naloge. Na številnih kulturnih prireditvah je nastopala igralska skupina IX. korpusa. Cerkno je ostalo svobodno do konca vojne, čeprav so ga Nemci večkrat napadali in bombardirali. Najsilovitejši nenadni napad nemške vojske je bil 27. januarja 1944 iz Idrije; tedaj so Nemci zajeli 47 tečajnikov partijske šole in drugih borcev ter jih na Brdcih nad dolino postrelili. V štirih letalskih napadih so uničili 80 odstotkov stavb.

Jeseni 1943 je bila vzpostavljena prva partizanska telefonska povezava Novaki–Cerkno–Želin–Dolenja Trebuša. Konec leta 1943 so začeli po navodilih odseka za zvezo IX. korpusa NOV, v katerem so bile sekcije za telefonske, radijske in kurirske zveze, načrtneje graditi medkrajevne telefonske povezave. Konec februarja 1944 je partizanska telefonska centrala v Cerknem povezovala telefonske centrale v Dolenji Trebuši, Čepovanu in na Lokvah; na te telefonske centrale je bilo priključenih 33 telefonskih priključkov. Skupna dolžina telefonskih povezav je bila 350 km.
Na obdobje NOB opozarjajo spomenik »Žena daruje kruh partizanom« kiparja Marjana Keršiča - Belača, spomenik padlim tečajnikom partijske šole na Brdcih ter več spominskih plošč na pročeljih hiš. Spomenik NOB je tudi osnovna šola, zgrajena s prispevki iz vse Slovenije kot priznanje temu kraju za njegovo pomembno vlogo v obdobju boja proti okupatorju. V oddelku Mestnega muzeja Idrija v Cerknem je na ogled razstava o NOB na Cerkljanskem.
Cerkno je upravno, gospodarsko in kulturno središče Cerkljanskega. Temelj gospodarskega razvoja je tovarna elektrotermičnih aparatov ETA. Velik pomen dajejo turizmu, katerega nosilec je hotel Cerkno s svojim smučarskim centrom Črni vrh, pokritim bazenom in športnimi igrišči v Cerknem. Vsako leto privabi številne obiskovalce starodavna pustna šega »laufarija«. V Cerknem je sedež občine, tam so pošta, dve bančni enoti, osnovna šola, zdravstvena postaja, lekarna, dve samopostrežbi in več klasičnih trgovin, več gostiln, mlekarski obrat ter več manjših podjetij in obrtnih delavnic.

Baročna župnijska cerkev sv. Ane je bila zgrajena leta 1714. Zelo lepe oltarje in prižnico so izdelali domači rezbarji. V cerkvi je portret goriškega nadškofa Frančiška Sedeja (1854–1931), domačina iz Cerknega, ki se je v obdobju italijanskega fašizma zelo izkazal kot branilec slovenskega jezika. Iz Cerknega je doma tudi skladatelj Peter Jereb (1868–1951).


4.1 km, 1 ura 20 minut Cerkno - Podnjivč

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri veliki domačiji je razpotje: desna pot navzgor pelje na Porezen, naša pa se po kolovozu spusti do potoka Maška; pri mlinu ga prestopimo in po desnem bregu nadaljujemo spust. Po nekaj minutah od domačije je na travniku razpotje, na katerem zavijemo po poti navzdol ob potoku. Po 20 min. pridemo pri gostilni V Logu, Dolenji Novaki 1, na asfaltirano cesto Cerkno-Črni Vrh, z nje pa se kmalu nad gostilno odcepi cesta do bolnišnice Franja. Log je zaselek razloženega naselja Dolenji Novaki. TV nadaljujemo po asfaltirani cesti v Cerkno (3,5 km). Položna cesta vodi ves čas ob potoku Cerknica, po dolini med strmimi gozdnatimi pobočji hriba Škofje (973 m) na jv. strani in prav tako strmimi, a po večini travnatimi pobočji hriba Sleva (834 m) na sz. strani doline. Po 15 min. se desno navzgor odcepi asfaltirana cesta na Poljane, potem pa našo pozornost pritegne lepota travnatih vesin s številnimi kozolci. Ko se začne dolina nekoliko širiti, zagledamo Cerkno, tik pred njim pa je odcep asfaltirane ceste v Labinje.

višina: 510 m Podnjivč

Ni opisa
0.3 km, 0 minut Podnjivč - Soteska Pasice

Opis:

Skozi vas gremo do potoka in potem levo po precej ravni makadamski cesti ob vznožju Drnovega. Na s. stran se odpre pogled na Črni vrh (1291 m) s smučarskim centrom Cerkno ter na razloženo naselje Gorenji Novaki na njegovem pobočju. Po 30 min. prijetne hoje s Poljan pred zaselkom Podnjivč prečkamo potok Maška, ki priteče po grapi med hriboma Drnova in Veliki Njivč (915 m). Kmalu smo pri veliki domačiji v zaselku Podnjivč, ki je del naselja Dolenji Novaki, 530 m, 206 preb. Ko smo mimo domačije, zagledamo sotesko Pasice. Desno pod nami buči v strmi grapi Cerenščica, ki priteče iz soteske. Po mostu gremo na drugo stran potoka. Tam je velik parkirni prostor, do katerega pripelje asfaltirana cesta iz Cerknega, ter gostišče. TV in SPP zavijeta po urejeni turistični poti do 10 min. oddaljene bolnišnice. Pot v tesen je dobro zavarovana, ponekod je vklesana v skalo, drugod pa so narejeni mostički, stopnice in hodniki.

višina: 511 m Soteska Pasice

Soteska Pasice je bila s petimi slapovi, brzicami, delovanjem vode, ki je oblikovala erozijske lonce in navpičnimi stenami zanimiv cilj za planince že v začetku 20. stoletja. Cerkljanska podružnica SPD je 23. avgusta 1908 z večjim društvenim pohodom odprla pot skozi sotesko, za katero se imamo zahvaliti g. tehniku Petru Brelihu, ki je prebil večji del svojih počitnic v Pasicah ter lastnoročno obdelal strmo skalovje in izsekaval stopinje« (PV 1909, str. 75). Po 1. svetovni vojni, ko je to območje pripadlo Italiji in so bila slovenska društva prepovedana, je pot propadla.


0.2 km, 10 minut Soteska Pasice - Kamlonarš

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Desno pod nami buči v strmi grapi Cerenščica, ki priteče iz soteske. Po mostu gremo na drugo stran potoka. Tam je velik parkirni prostor, do katerega pripelje asfaltirana cesta iz Cerknega, ter gostišče.

višina: 524 m Kamlonarš

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa
Planinska postojanka:

Koča stoji na prisojni strani malo pod vrhom Črnega vrha (1291 m). PD Cerkno je leta 1957 prevzelo v upravljanje nekdanje italijansko vojaško poslopje in ga preuredilo v planinsko postojanko; kočo so odprli 2. junija 1957. Leta 1960 so napeljali elektriko, leta 1962 pa so postojanko obnovili in na novo opremili. Ko se je na Črnem vrhu razvilo tudi smučarsko središče, je PD Cerkno zadržalo za planinsko postojanko desno tretjino poslopja, ga obnovilo in posodobilo. V sredini je restavracija, last Hotela Cerkno, leva tretjina je lovski dom. Za restavracijo skrbi v poletni sezoni PD Cerkno. Koča je odprta od začetka junija do konca septembra ob sobotah, nedeljah in praznikih, v zimski sezoni pa vsak dan.V restavraciji je 200 sedežev, točilni pult. V koči je v gostinskem prostoru 30 sedežev, toliko pa tudi pri mizah pred kočo; v dveh sobah so 4 postelje; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; gostinska in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1256 m Črni vrh (razpotje)

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Črni vrh (razpotje) - Črni vrh

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nato zložno navzdol do razpotja.

višina: 1287 m Črni vrh

Ni opisa
1.9 km, 30 minut Črni vrh - Slugov grič

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Steza se vzpenja skozi gozd in čez senožeti, se spušča v Pretovč (1217 m) in se spet vzdiguje v Črni vrh nad Novaki 1219 m, kjer je malo pod vrhom v nekdanji italijanski vojaški stavbi planinska koča PD Cerkno. Razgled je odprt na Cerkljanjsko in Idrijsko hribovje, Golake in Banjšice. Do koče prihaja cesta iz Cerkna skozi Novake in iz Davče. Od planinskega doma na Črnem vrhu gre LPP na sam vrh in nato zložno navzdol na davško stran po senožetih in pašnikih, poraslih tu in tam z macesni in smrekami. Čez Tuškov in Bičkarjev grič se pot drži ves čas razglednega slemena (bivša jugoslovanko-italijanska meja).

višina: 1228 m Slugov grič

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Slugov grič - Preval Špehovše

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Najprej gre pot v glavnem po slemenu ali malo pod njim, čez preval Slugov grič, kamor prihaja s poljanske strani steza iz Slugove doline, s selške pa iznad Zale; čez prehod sega Leskovška Davča v obe dolini - Selško in Poljansko.

višina: 1319 m Preval Špehovše

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od koče na Blegošu (1391 m) na preval Špehovše, do kamor seže severni krak blegoške ceste.

višina: 1391 m Koča na Blegošu
Planinska postojanka:

Koča stoji na Leskovški planini na zahodni strani blegoškega vrha. Na Blegošu dolgo ni bilo planinske postojanke, čeprav je bila potrebna. Zato je PD Škofja Loka začelo leta 1976 na temeljih pogorele pastirske staje graditi planinsko kočo, ki jo je slovesno odprlo 18. septembra 1977 ob svoji 70-letnici. Koča je sčasoma postala premajhna, zato so jo povečali; zgradili so prizidek in preuredili notranjost. Povečano kočo so odprli 27. junija 1982 ob 75-letnici PD Škofja Loka. Leta 1993 so vključili mobitel.Koča je odprta od začetka junija do konca septembra, maja in oktobra pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.V dveh gostinskih prostorih je 120 sedežev, točilni pult; v 4 sobah je 26 postelj, na skupnem ležišču pa 35 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinska prostora ogrevajo s pečmi; tekoča voda, mobitel. Koča je od 4. oktobra 2003 dalje priključena na električno omrežje. Sedaj kočo temeljito obnavljajo.