Išči po točkah

Začetek: Boč

Konec: Dom na Menini planini

Razdalja: 95.5 km Čas hoje: 30 ur Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 977 m Boč
Vrh:

BOČ, 979 m, gora v Bočkem pogorju, jv. od Poljčan. Bočko, tudi Konjiško pogorje, se vleče od soteske reke Pake pri Hudi Luknji na z. do z. roba Varaždinske Podravine. Pogorje se znižuje od Paškega Kozjaka z Basališčem (1272 m) na z. do Ravne gore (682 m) na Hrvaškem. Geološko in goropisno je najvzhodnejši del Karavank. Boč je zgrajen iz apnenca in paleozojskih kamnin. Pobočja so strma in porasla večinoma z bukovimi gozdovi. Na Boču so rastišča redkih alpskih in dinarskih rastlin, med katerimi izstopajo velikonočnica, dišeči volčin, turška lilija in lepi jeglič. Rastišče velikonočnice Na Ravni, ki je edino v Sloveniji, je bilo z odlokom Skupščine občine Šmarje pri Jelšah imenovano za naravni rezervat. Na Boču opazimo tudi številne kraške pojave: votline, jame, vrtače in doline. Pol ure nad planinskim domom je v pečinah na }z. pobočju Boča ob stari, zdaj opuščeni poti na vrh, jama Balunjača, v kateri so po ljudskem izročilu bivale žalik žene, pozneje pa razbojniki, ki jim je poveljevala Orjaška Špelca.
Na vrhu, ki je po obliki ozek greben, stojita telekomunikacijski stolp in 20 m visoki jekleni razglednik, ki ga je postavilo PD Poljčane. Prvi razgledni stolp so leta 1899 uredili domači planinci v košati bukvi, ki so ji posekali rogovilaste veje, nanjo postavili oder za 10 oseb in ga prekrili s streho. S stolpa je obširen razgled: na s. vidimo vzhodno Pohorje. Dravsko polje in Slovenske gorice, na v. Haloško gričevje, Plešivec. Donačko goro, Macelj. Ravno goro in lvanščico, na ]v. Medvednico, na j. Kozjansko gričevje, Posavsko hribovje, Gorjance in v daljavi Snežnik, na z. Konjiško goro v bližini, Stenico, Paški Kozjak, Uršljo goro in Peco, ob jasnem vremenu tudi Savinjske Alpe in Julijce, na sz. pa Pohorje z Roglo.


1.2 km, 20 minut Boč - Brusovnice

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 741 m Brusovnice

Ni opisa
2.7 km, 30 minut Brusovnice - Zgornje Poljčane

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po glavni cesti proti Rogaški Slatini do bližnjega odcepa ceste k Planinskemu domu na Boču. Asfaltirana cesta se med hišami postopoma vzpne do gozda. Na razpotju zavijemo levo po Detičkovi poti, ki pelje po globeli in se v smeri čez Finžgarjev križ, od koder je čudovit pogled na Poljčane, Slovensko Bistrico in Pohorje, povzpne na sleme na s. strani doma.

višina: 264 m Zgornje Poljčane

Ni opisa
1.2 km, 20 minut Zgornje Poljčane - Poljčane

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Z ŽP in AP po cesti skozi naselje in čez Dravinjo v Zgornje Poljčane ob vznožju Boča.

višina: 261 m Poljčane

Ni opisa
4.7 km, 1 ura 20 minut Poljčane - Zbelovo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 264 m Zbelovo

Ni opisa
5 km, 1 ura 20 minut Zbelovo - Loče pri Poljčanah

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 273 m Loče pri Poljčanah

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 485 m Jesenek

Ni opisa
3.3 km, 1 ura 10 minut Jesenek - Babček

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 573 m Babček

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Babček - Gora

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 509 m Gora

Ni opisa
2.1 km, 40 minut Gora - Vodule

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 442 m Vodule

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Mežnarija, ki je preurejena v planinsko postojanko je kulturni spomenik in ohranja nekdanji videz podeželske stavbne dediščine.

V notranjosti je kmečka soba s krušno pečjo, črno kuhinjo, klet s prešo na sleme in kamen.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 300 m Cerovec

Ni opisa
6.6 km, 1 ura 50 minut Cerovec - Opoka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 251 m Opoka

Ni opisa
1.3 km, 30 minut Opoka - Štore

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

lz Štor (278 m) z AP ali ZP čez most na levi breg Voglajne in ob reki navzgor.

višina: 248 m Štore

Štore staro središče in eden od treh stebrov slovenskega železarstva in jeklarstva. Odlično izhodišče za številne planinsko-pohodniške poti zaradi odlične dostopnosti, tudi s pomočjo železnice. Res na ,,prepihu,, številnih poti in idej za prijetno pot iz Štor je kar nekaj...Celjsko hribovje, Resevna, Rifnik...tudi do Konjiške gore ali recimo Lisce...primerne povezave.


1.6 km, 30 minut Štore - Bojanski graben

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 306 m Bojanski graben

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 489 m Srebotnik (razpotje)

Ni opisa
3.1 km, 1 ura Srebotnik (razpotje) - Osenica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 422 m Osenica

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Osenica - Stari grad (Celje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 391 m Stari grad (Celje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 233 m Stari grad (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 233 m Celje (Lisce)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 251 m Celje (Brniški potok)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 333 m Pri Štefki (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 410 m Brnica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 456 m Planinski dom na Brnici

Ni opisa
1.2 km, 10 minut Planinski dom na Brnici - Kasaze

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 270 m Kasaze

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Kasaze - Krk (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 404 m Krk (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 568 m Planinski dom na Bukovici
Planinska postojanka:

Dom stoji na jasi malo pod vrhom hriba Bukovica nad Migojnicami v Savinjski dolini. V bližini je staro leseno zavetišče, ki ga je leta 1975 zgradilo PD Žalec. Novi dom so začeli graditi leta 1985; to leto so zgradili spodnje prostore do prve plošče, naslednje leto pa je bilo pod streho. Gradnja doma se je zaradi finančnih težav precej zavlekla. Planinski dom so slovesno odprli 27. aprila 1991. Staro zavetišče je ohranjeno kot depandansa doma. Dom je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. V gostinskem prostoru je 30 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 50 sedežev; na skupnem ležišču je 20 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski in spalni prostor sta ogrevana s pečmi; voda kapnica, elektrika.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 279 m Migojnice

Ni opisa
3.4 km, 1 ura 20 minut Migojnice - Hom

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 557 m Hom

Ni opisa
2.2 km, 30 minut Hom - Šešče pri Preboldu

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 283 m Šešče pri Preboldu

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 281 m Prebold

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 280 m Globačnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 304 m Šmiglova zidanica

Ni opisa
2.1 km, 30 minut Šmiglova zidanica - Gomilsko

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 290 m Gomilsko

Ni opisa
2.2 km, 40 minut Gomilsko - Kapla (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 302 m Kapla (razpotje)

Ni opisa
6.3 km, 1 ura 40 minut Kapla (razpotje) - Vransko

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 349 m Vransko

VRANSKO, 340 m, 720 preb. Gručasto naselje stoji na z. robu Celjske kotline, med Dobrovljami na s. in Posavskim hribovjem na j. Začetki Vranskega segajo še v rimsko dobo, saj so v zemlji našli rimski denar in odkrili temelje rimske stavbe. Cerkev sv. Mihaela je bila prvič omenjena leta 1123, tedaj pa je bil kraj tudi prvič omenjen. Vransko se je razvijalo ob stari prometni poti Dunaj–Trst, od katere se je v bližnji Ločici odcepila cesta v Kamnik. Skozi Vransko so potovali številni tovori, od 18. stol. naprej tudi na vozovih oz. tovornjakih. Leta 1311 je Vransko postalo mejna postojanka med Kranjsko in Štajersko, zato je dobilo deželno mitnico. Sprva je bila v dvorcu Vitenbah na zgornjem koncu naselja, leta 1778 pa so jo preselili zunaj kraja na »Mavto«. Leta 1573 je tam začela obratovati poštna postaja. Najprej so se v njej ustavljali poštni sli, od leta 1578 jezdeci in od leta 1651 tudi poštni vozovi. Sprva je bila poštna zveza le tedenska, po letu 1802 pa dnevna. Na Vranskem so vozovom pripregali dodatne konje, da so laže zvozili trojanski klanec. Na poštno postajo še vedno spominja ime »Stara pošta« v zgornjem koncu Trga. Tovorni promet se je zlasti povečal po obnovi ceste čez Trojane leta 1728. Na obnovo ceste in cesarja Karla VI., ki se je leta 1728 peljal po njej, spominjata dve kamniti plošči, vzidani na hišo, v kateri je pošta. V obdobju Ilirskih provinc je bila v dvorcu Vitenbah avstrijska obmejna carinarnica. Redno šolo so ustanovili leta 1806, prvo šolsko poslopje pa so sezidali leta 1818.

Od leta 1853 do 1941 je bil na Vranskem sedež okrajnega sodišča. Leta 1868 je Vransko postalo trg. V drugi polovici 19. stol. je bilo živahno središče slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja. Leta 1867 so ustanovili narodno čitalnico, prvo v Spodnji Savinjski dolini, zelo je slovelo pevsko društvo Vranska vila, leta 1891 je začela poslovati posojilnica, uspešna je bila obrtna zadruga, delovalo pa je tudi gasilsko društvo.

Vransko sestavljajo sklenjeno pozidani Trg v osrednjem delu ter zaselki Briše, Gorica, Ilovca, Mavta, Podgozd in Videm. Skozi Vransko teče potok Merinščica in se v. od Trga izliva v reko Bolsko. Na Vranskem je več zgodovinskih in kulturnih zanimivosti. Župnijska cerkev sv. Mihaela je med najstarejšimi v Spodnji Savinjski dolini. V 15. stol. so ji zgradili zvonik in prezbiterij ter jo precej predelali, potem pa so jo še večkrat dozidali in predelali. Do leta 1842 jo je obdajalo taborsko obzidje. V cerkvi je marmornat oltar sv. Antona, izdelek znane Robbove delavnice iz okoli leta 1730. Notranjščino krasijo lepe freske, ki jih je leta 1881 naslikal Tomaž Fantoni. V njej so tudi grobnice fevdalcev iz okoliških dvorcev. Na zgornjem koncu Trga stoji že omenjeni dvorec Vitenbah, pomembno klasicistično poslopje iz prve polovice 19. stoletja; zdaj so v njem stanovanja. Na pročelju nekdanje občinske hiše, Vransko 36, je vklesan grb, tj. vrana na smrekovem štoru.

Zdaj je Vransko pomembno središče z. dela Spodnje Savinjske doline. Tam so sedež občine, pošta, poslovalnica banke, osnovna šola, zdravstvena postaja, lekarna, več trgovin in gostiln, kmetijska zadruga, obrat za proizvodnjo usnjene konfekcije INDE, kovinska industrija KIV ter več manjših podjetij in obrtnih delavnic.

Med okupacijo so domačini ves čas podpirali narodnoosvobodilno gibanje. To je bilo zelo tvegano, saj je bila na Vranskem tudi močna nemška postojanka. Že kmalu po prihodu Nemcev je bil ustanovljen odbor OF. Nemci so precej ljudi izgnali v Srbijo, Bosno in na Hrvaško ali jih odpeljali v taborišča. Na Dobrovljah v bližini Vranskega je bilo že poleti 1941 žarišče vstaje na Štajerskem. Na širšem območju Vranskega so od leta 1941 do 1945 delovale različne enote NOV in napadale sovražnikove postojanke. Na vzpetini Gorica nad Vranskim so Nemci pred novim letom 1945 ustrelili 174 borcev NOV, zajetih v veliki ofenzivi na osvobojeno Zgornjo Savinjsko dolino decembra 1944. Napis na velikem granitnem spomeniku pri njihovi skupni grobnici opozarja na naš dolg: 

Umrli smo, ki v grobu tu ležimo,
a nad svobodo vašo še bedimo,
ker hočemo, da raste in živi,
za kar smo dali svojo srčno kri.


5.9 km, 2 uri 20 minut Vransko - Jeseničnik (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Takoj za stanovanjsko hišo se z leve priključita E-6 in Savinjska pot (označena s črko "S" nad planinsko markacijo), a ne za dolgo. S travnatega pobočja se steza spusti v gozd in po njem proti grapi potoka Merinščica. Po 10 min. smo na razpotju: E-6 in Savinjska pot zavijeta desno proti Motniku, TV pa levo proti Orehovcu. Steza se precej strmo spušča po gozdnatem pobočju Medvedovega hriba nad grapo Merinščice. Po 20 min. od razpotja pridemo do domačije na Orehovcu (650 m). Na jv. strani lepo vidimo Kozico in Čemšeniško planino. Z Orehovca pelje TV v dolino potoka Merinščica po gozdni cesti, s katere se večkrat odpre lep pogled proti Vranskemu in naprej na Spodnjo Savinjsko dolino ter Dobroveljsko planoto s Šentjoškim vrhom (1077 m) in cerkvijo sv. Jošta pred nami. Po 25 min. zložnega spusta pridemo v zatrep doline tik pod gručastim naseljem Vologa, 588 m, 45 preb. Tam stopimo na asfaltirano cesto Vransko-prelaz Lipa (721 m) - Šmartno ob Dreti.

Do Vranskega je TV ves čas speljana po asfaltirani cesti. Po 10 min. pridemo v zaselek Kale, enega od devetih zaselkov naselja Jeronim, po 30 min. pa v gručasto naselje Prapreče, 402 m, 142 preb. Na s. strani doline se dviga strma Medvedica (604 m), na j. Blednik (659 m), na vzpetini Tabor (428 m) pred nami pa nas pozdravlja cerkev sv. Jeronima, zgrajena v prvi polovici 15. stol. Okoli nje je še zdaj taborsko obzidje. Še 30 min. in pridemo na Vransko.

višina: 848 m Jeseničnik (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Mimo brunarice Jurček zavijemo po stezi čez pobočje proti beli hišici na robu gozda. Nekaj naprej od Jurčka se od naše poti na desno loči planinska pot v Motnik. Nad belo hišico, Rovt pod Menino 14, stopimo na razmeroma raven kolovoz, ki nas po mešanem gozdu na j. strani Medvedovega hriba kmalu pripelje do gozdne ceste. Po cesti gremo še naprej po ravnem do bližnjega križišča, potem pa kar naravnost in navzdol. Pazimo na markacije, ker je na poti še nekaj stranskih kolovozov. Ko pridemo iz gozda, zagledamo Jeseničnikovo domačijo. Do nje gremo po kolovozu proti gospodarskemu poslopju in hiši. Jeseničnikova domačija sodi v zelo razloženo hribovsko naselje Jeronim, 720 m, 211 preb., ki se v loku razteza od jz. pobočij Dobroveljske planote do j. pobočij Medvedovega hriba. Od Slopnika do Jeseničnika smo hodili 30 min.

Takoj za stanovanjsko hišo se z leve priključita E-6 in Savinjska pot (označena s črko "S" nad planinsko markacijo), a ne za dolgo. S travnatega pobočja se steza spusti v gozd in po njem proti grapi potoka Merinščica. Po 10 min. smo na razpotju: E-6 in Savinjska pot zavijeta desno proti Motniku, TV pa levo proti Orehovcu. Steza se precej strmo spušča po gozdnatem pobočju Medvedovega hriba nad grapo Merinščice. Po 20 min. od razpotja pridemo do domačije na Orehovcu (650 m). Na jv. strani lepo vidimo Kozico in Čemšeniško planino. Z Orehovca pelje TV v dolino potoka Merinščica po gozdni cesti, s katere se večkrat odpre lep pogled proti Vranskemu in naprej na Spodnjo Savinjsko dolino ter Dobroveljsko planoto s Šentjoškim vrhom (1077 m) in cerkvijo sv. Jošta pred nami. Po 25 min. zložnega spusta pridemo v zatrep doline tik pod gručastim naseljem Vologa, 588 m, 45 preb. Tam stopimo na asfaltirano cesto Vransko-prelaz Lipa (721 m) - Šmartno ob Dreti.

Do Vranskega je TV ves čas speljana po asfaltirani cesti. Po 10 min. pridemo v zaselek Kale, enega od devetih zaselkov naselja Jeronim, po 30 min. pa v gručasto naselje Prapreče, 402 m, 142 preb. Na s. strani doline se dviga strma Medvedica (604 m), na j. Blednik (659 m), na vzpetini Tabor (428 m) pred nami pa nas pozdravlja cerkev sv. Jeronima, zgrajena v prvi polovici 15. stol. Okoli nje je še zdaj taborsko obzidje. Še 30 min. in pridemo na Vransko.

višina: 933 m Preval Slopi

Ni opisa
3.8 km, 1 ura 40 minut Preval Slopi - Zavetišče na Biba planini

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Koče na Bibi gremo po stezi naravnost ob robu gozda in čez pašnik do ceste proti Češnjicam. Prestopimo ograjo, potem pa pridemo po ravni cesti čez planino Lemovska poljana v 15 min. do pastirske koče nad cesto. Še naprej gremo po zložno se spuščajoči cesti po j. robu planine Nova poljana do ostrega ovinka (15 min.) in tam dokončno zapustimo cesto proti Češnjicam. Ob ovinku (1231 m) raste skupina bukev, kažipot "Slopi" pa nas usmeri levo proti vzhodu.

Kolovoz nas popelje po slemenu s pogledom na Veliko planino. Desno pod potjo so pašniki, kolovoz pa se spusti proti gozdu. Zelo strmo se spuščamo po jv. pobočju Golega vrha. Po 20 min. opazimo skozi drevje Farovško planino in Medvedov hrib (1044 m). Kmalu se kolovoz priključi gozdni cesti, po kateri sestopimo do domačije Slopnik. Tik nad domačijo je ob cesti spomenik borcem NOV, ki so padli na tem območju. Na njem piše:

Dvanajstim borcem. Dvanajst vrčev
tople krvi je spremljalo sonce v zemljo,
ko so umirali zanjo - junaki.
Za to je bilo potrebno več kot pesti,
več kot moči. Bilo je treba ljubezni.

Po uri hoje od Koče na Bibi pridemo na preval Slopi (925 m) z domačijo Slopnik, Bela 12, pošta Motnik. Razloženo naselje Bela, 760 m, 89 preb., sestavlja več zaselkov, med njimi tudi zaselek Slopi na istoimenskem prevalu. Tam je bil nekdaj pomemben prehod med Zadrečko in Tuhinjsko dolino, pa tudi kranjsko-štajerska deželna meja.

Od Slopnika gremo kratko po kolovozu, potem po stezi po travnatem pobočju do v. dela planote. Na s. strani opazimo del Zgornje Savinjske doline z Rečico ob Savinji.

višina: 1308 m Zavetišče na Biba planini

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nekaj metrov naprej od jezerca nas kažipot usmeri s ceste levo na stezo, po kateri premagamo kratko gozdnato pobočje. Pridemo na Biba planino. Prestopimo eno in kmalu nato še drugo leso. Smo na obširni kraški planini na j. strani Velikega vrha (1454 m), na v. strani pa se pokaže kamnit vrh Golega vrha (1426 m). Steza se zelo zložno spušča po kraškem svetu ob robu gozda proti kamniti ograji. Ko prestopimo leso, nadaljujemo po slabem kolovozu po pašniku navzdol do pastirske Koče na Bibi, 1283 m, Okrog pri Motniku 16. V koči nam postrežejo tudi s pijačo in mlečnimi izdelki. Pokaže se nam Tuhinjska dolina. Od Doma na Menini smo hodili 45 min.

višina: 1372 m Jezero Biba

Ni opisa
1.7 km, 40 minut Jezero Biba - Dom na Menini planini

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Doma na Menini nadaljujemo TV po gozdni cesti v Češnjice v Tuhinju. Po 5 min. po bližnjici na desno skrajšamo cestni ovinek. Le minuto, dve po cesti in pridemo na planino, na kateri zavijemo po bližnjici levo, po kateri si spet skrajšamo cestni ovinek. Kar hitro smo spet na cesti, vendar jo po nekaj korakih znova zapustimo. Zavijemo levo čez planino. Na hribu Vrtačnik (1466 m) pred nami je gozdni rezervat. Po lepi ravni stezi pridemo po 6 min. spet na cesto, čez dodatnih 6 min. pa na razpotje: levi kolovoz pelje na planino Šavnice, mi pa gremo naprej po cesti. Po nekaj korakih se nam v globeli na desni skozi drevje pokaže Jezero Biba, v celoti pa se odkrije, ko pridemo iz gozda. Jezerce se je v zadnjih desetletjih občutno zmanjšalo, tako da je zdaj dolgo 50 m, široko 25 m in globoko 2 m.

višina: 1455 m Dom na Menini planini
Planinska postojanka:

Dom stoji na travnati planoti Smrekovec v bližini Vivodnika, najvišjega vrha Menine planine. Savinjska podružnica SPD je že leta 1895 sklenila, da bo na Menini postavila Gornjegrajsko kočo; otvoritev je bila 21. julija 1898; leta 1920 je pogorela. Leta 1932 so gornjegrajski planinci preuredili v planinsko postojanko pastirsko kočo pod Vivodnikom in jo odprli 3. julija 1932; ob božiču 1937 je pogorela. Na ustanovnem občnem zboru PD Gornji Grad, 1. oktobra 1950, so sklenili, da bodo na Menini zgradili planinski dom; gradnjo so v glavnem dokončali leta 1955, dom pa so slovesno odprli 19. julija 1959. Leta 1970 so dom obnovili. Leta 1980 so začeli graditi depandanso "Pristava, hkrati pa so prenovili tudi dom; otvoritev je bila 28. avgusta 1983 ob 90-letnici Savinjske podružnice SPD. Dom je odprt od začetka junija do konca septembra, sicer pa ob sobotah, nedeljah in praznikih.V gostinskem prostoru je 50 sedežev, točilni pult; v domu je v 7 sobah 25 postelj, na skupnem ležišču pa 50 ležišč; v depandansi so 4 dvoposteljne sobe s pomožnimi ležišči in kopalnico; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski in spalne prostore ogrevajo s centralno kurjavo; tekoča voda, elektrika. Leta 1999 so za čiščenje odpadnih voda iz koče s sredstvi bilateralnega sodelovanja med Republiko Avstrijo in Slovenijo pri koči zgradili tudi biološko rastlinsko čistilno napravo in fotovoltaični sistem za oskrbo koče z električnio energijo.