Išči po točkah

Začetek: Kranjska gora

Konec: Vršič

Razdalja: 41.4 km Čas hoje: 18 ur 35 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Ni označeno!

Opis

višina: 808 m Kranjska gora

Ni opisa
2.6 km, 50 minut Kranjska gora - Hotel Erika

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 857 m Hotel Erika

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1033 m Ruski križ

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1093 m Mihov dom na Vršiču
Planinska postojanka:

Dom stoji ob cesti Kranjska Gora-Vršič nad Veliko Pišnico, in sicer ravno na polovici poti. Stavba je bila zgrajena po 1. svetovni vojni kot jugoslovanska vojaška postojanka. Po 2. svetovni vojni jo je leta 1948 kupilo PD Kranjska Gora in jo preuredilo v planinsko postojanko; poimenovali so jo po znanem alpinistu Mihu Arihu (1918-1944), ki je padel v partizanih; 7. decembra 1952 so mu na domu odkrili spominsko ploščo. Dom so večkrat prenavljali in posodabljali, temeljito pa so ga obnovili leta 1987. V gostinskem prostoru je 40 sedežev, pri mizah pred domom pa 50; v dveh sobah je 10 postelj, na skupnem ležišču pa 12 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski in spalne prostore ogrevajo s pečmi; tekoča voda, elektrika.


Na območju Vršiča je več planinskih postojank. Ob cesti iz Kranjske Gore na Vršič stojijo Mihov dom (1085 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Erjavčeva koča, tik nad prelazom Tičarjev dom ter Poštarski dom malo pod vrhom. Žig SPP lahko odtisnemo v eni od treh najvišje stoječih postojank, za katero se sami odločimo.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1142 m Ruska kapelica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1421 m Vršiška cesta (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Koča stoji na hribčku ob vršiški cesti na severni strani prelaza. Prejšnjo leseno kočo je zgradila in 14. julija 1901 odprla kranjska sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva. Po 1. svetovni vojni je kočo prevzelo SPD, ki jo je popravilo in povečalo ter odprlo 30. julija 1922; poimenovali so jo po naravoslovcu in pisatelju Franu Erjavcu (1834-1887). Po 2. svetovni vojni so kočo prevzeli jeseniški planinci, ki so jo obnovili in odprli 15. septembra 1946. Leta 1949 so iz Kranjske Gore napeljali elektriko, leta 1951 pa še telefon. Stara lesena koča je sčasoma dotrajala, zato so se v PD Jesenice odločili, da jo bodo nadomestili z novo, sodobnejšo postojanko. Spomladi 1987 so podrli staro kočo in začeli graditi novo; jeseni so bila gradbena dela končana. Zaradi finančnih težav so jo gradili postopoma. Slovesno so jo odprli 1. avgusta 1993. Koča še ni povsem dograjena in opremljena.Koča je stalno odprta.V restavraciji je 100 sedežev, točilni pult, na skupnem ležišču pa 29 ležišč. Ko bo popolnoma opremljena, bo v 7 sobah 70 postelj; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.


Na območju Vršiča je več planinskih postojank. Ob cesti iz Kranjske Gore na Vršič stojijo Mihov dom (1085 m), Koča na Gozdu (1226 m) in Erjavčeva koča, tik nad prelazom Tičarjev dom ter Poštarski dom malo pod vrhom. Žig SPP lahko odtisnemo v eni od treh najvišje stoječih postojank, za katero se sami odločimo.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1615 m Vršič

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 895 m Koča pri izviru Soče
Planinska postojanka:

Koča stoji ob cesti v Zadnjo Trento malo pod izvirom reke Soče. Prvo skromno kočo je PD Jesenice preuredilo iz bivšega italijanskega vojaškega objekta in jo odprlo 7. junija 1953 v počastitev 60-letnice SPD. Kljub vzdrževanju objekt ni zdržal zahtev naraščajočega turizma, zato so ga temeljito obnovili in razširili ter uredili kiosk za prodajo spominkov, razglednic in planinske literature; prenovljeno in povečano kočo so odprli leta 1973. Ker delovni in sanitarni pogoji zaradi vsako leto večjega obiska ne ustrezajo več, so leta 1994 začeli s pripravami za adaptacijo in razširitev koče.Koča je odprta od prvomajskih praznikov do konca oktobra.V gostinskem prostoru je 24 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 24 sedežev; v dveh sobah je 14 postelj, na skupnem ležišču pa 20 ležišč; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, agregat za elektriko.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Florijeve domačije gremo do bližnjega parkirišča, kamor pripelje cesta od Koče pri izviru Soče. Po cesti, ki se zložno spušča po planem dolinskem dnu Zadnje Trente, ki mu pravijo Zapodnem, gremo vse do koče. Obdaja nas prelep gorski svet. Na levi se dvigajo obširna pobočja Velike Dnine, na desni strmine Ušjo. Nad iztekom doline se pogled ustavi na belih stenah Prisojnika, Razorja in Planje. Po dolini teče Suhi potok, ki pa se prikaže izpod grušča šele na polovici poti med Florijem in Kočo pri izviru Soče. Od Florija do koče je 30 minut.

višina: 960 m Zadnja Trenta

Ni opisa
3.5 km, 1 ura 40 minut Zadnja Trenta - Planina Zapotok

Opis:

Na razpotju levo (desno na Jalovec) čez prode v dolino Suhega potoka in mimo gozdnega rezervata Zapoden. Steza se po enem km od Florija preseli na z. stran Suhega potoka, kjer se dviga po vse bolj strmih pobočjih. Preden se vzpnemo na planino, je globoko pod potjo slap pod planino Zapotok.

Po uri in pol od Koče pri izviru Soče smo na planini Zapotok (1385 m) z opuščeno pastirsko kočo.

višina: 1352 m Planina Zapotok

Ni opisa
1.9 km, 1 ura 20 minut Planina Zapotok - Sravnik

Opis:

S planine se pot vzpne v macesnov gozd, ki je del gozdnega rezervata Apica, potem pa po rušnatem in kamnitem pobočju zložno proti prevalu Velika Vrata; pod prevalom desno po s. pobočju Sravnika do razpotja: desna pot čez Kanjski preval je daljša in težja.

višina: 1853 m Sravnik

Ni opisa
1 km, 1 ura 20 minut Sravnik - Bavški Grintavec

Opis:

Leva pot se strmo vzpne po grušču in skozi skalnata vrata v kotanjo pod vrhom, iz nje pa desno čez skale na s. greben. Pot proti vrhu pelje po razdrtih pečinah, čez 10-metrski prag in po krušljivi steni na vrh.

Pot je po strmini pod s. grebenom in nato vse do vrha uvrščena med zelo zahtevne poti.

višina: 2342 m Bavški Grintavec
Vrh:

BAVŠKI GRINTAVEC, 2347 m, je najpomembnejši vrh v j. delu dolgega pogorja, ki se vleče v poldnevniški smeri od Ponc prek Jalovca do Bavškega Grintavca in spada v Jalovčevo gorsko skupino. Na Bavškem Grintavcu se nanj naslanja poševno pogorje med Zgornjo Trento ter sotočjem Koritnice in Soče s Plešivcem (2008 m), Trentskim Pelcem (2109 m) in Srebrnjakom (2100 m) na v. strani Grintavca, do Svinjaka (1653 m), koničastega vrha na sv. strani Bovške kotline. V pogorju proti Jalovcu se zvrsti več vrhov, med njimi so najpomembnejši Skutnik (2172 m), Nizki vrh (2162 m), Zadnji Pelc (2315 m), Srednji Pelc (2336 m), Veliki Pelc (2388 m) in Pelc nad Kionicami (2442 m). V. greben Bavškega Grintavca se strmo spušča na preval Velika Vrata (1794 m). Jv. pobočja padajo v Soško dolino pri vasi Soča. Jv. greben se prek bližnjega Malega Grintavca (2282 m) spušča proti Svinjaku, s. greben pa strmo na bližnji Kanski preval. Na sv. strani vrha je kratka stena, naprej so gruščnata in rušnata pobočja nad planino Zapotok nad Zadnjo Trento.
Bavški Grintavec je imeniten vrh. Najlepši pogled nanj je z Vršiča in s poti z Vršiča po pobočju Mojstrovke in Travnika proti Jalovcu, odkoder vidimo vso njegovo s. stran nad Zadnjo Trento.
Razgled z vrha je zelo lep, zlasti na bližnje skalnate vrhove, grebene in doline. Proti v. so pred nami vrhovi med Zadnjo Trento na s. in Spodnjo Trento na j. strani. V tej smeri vidimo Vršič in na njegovi desni vrhove vzhodnih Julijcev s Prisojnikom, Razorjem, Triglavom, Kanjavcem in Velikim Špičjem. Na j. strani se nad dolino Soče dviga Krnska skupina, v kolenu Soče pa greben Polovnika. Na jz. je nad Bovško kotlino obširno Kaninsko pogorje, kjer izstopa Rombon na njegovem v. robu; pred Kaninskim pogorjem je gorska dolina Bavšica in na njeni s. strani dolgi greben Loške stene. Proti s. se zvrstijo Skutnik,
Pelci, Veliki Ozebnik in Jalovec, na njegovi levi Mangrt, na desni pa Šite, Travnik in Mojstrovka, globoko spodaj leži dolina Zadnje Trente.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pot se obrne proti sv. Ozka steza nas popelje skozi redek macesnov gozd proti široki dolini, ki jo oklepa Bavški Grintavec z z. in j. grebenom. Pot se z dna doline (ok. 1800 m) usmeri proti slikovitim skladom Malega Grintavca na z. strani; čez travnate strmine pridemo na melišča,  ki jih prečimo proti glavnemu vrhu do izrazitega kamina v vznožju njegove vršne zgradbe. Vzpnemo se skozi kamin in po kratki travnati strmini do grebena, ki ga dosežemo z. v bližini vrha.

Od planine Nad Sočo 2 h 30 min, iz Soče 5 h.

V visokem poletju je hoja po tej poti zaradi hude vročine in velike višinske razlike zelo naporna.

višina: 1391 m Planina Nad Sočo

Ni opisa
2.5 km, 40 minut Planina Nad Sočo - Soča

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri kapelici ob cesti v zgornjem koncu vasi Soča nas kažipot usmeri po strmi stezi v opuščeni zaselek Lemovje. Razgledno teraso prekoračimo mimo največje skupine hiš; po ožji stezi nadaljujemo pot proti s. v odprto dolinico. Mimo dveh studencev se pot usmeri desno v gozdni rezervat Lemovje. V ključih se dvignemo do razglednih, pretežno travnatih pobočij; ob poti je klop, do sem dobro uro. Tu začnemo s prečnico proti levi navzgor po razglednem svetu in po naslednji dobri uri dosežemo obsežno planoto nekdanje planine Nad Sočo (1400m) z lovsko kočo; iz Soče 2 h 30. 

višina: 492 m Soča

Ni opisa
6.8 km, 1 ura 50 minut Soča - Spodnja postaja žičnice Golobar

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1218 m Planina Golobar

Ni opisa
0.8 km, 20 minut Planina Golobar - Čez Utro

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Svet marsikje strm in prepaden.

višina: 1309 m Čez Utro

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1230 m Dolič (razpotje)

Ni opisa
3.2 km, 2 uri 35 minut Dolič (razpotje) - Vršič

Opis:

Svet marsikje strm in prepaden.

višina: 1894 m Vršič

Ni opisa