Išči po točkah

Začetek: Poljčane

Konec: Katrca (razpotje)

Razdalja: 120 km Čas hoje: 37 ur 40 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 261 m Poljčane

Ni opisa
4.7 km, 1 ura 20 minut Poljčane - Zbelovo

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 264 m Zbelovo

Ni opisa
5 km, 1 ura 20 minut Zbelovo - Loče pri Poljčanah

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 273 m Loče pri Poljčanah

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 485 m Jesenek

Ni opisa
3.3 km, 1 ura 10 minut Jesenek - Babček

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 573 m Babček

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Babček - Gora

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 509 m Gora

Ni opisa
2.1 km, 40 minut Gora - Vodule

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 442 m Vodule

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Mežnarija, ki je preurejena v planinsko postojanko je kulturni spomenik in ohranja nekdanji videz podeželske stavbne dediščine.

V notranjosti je kmečka soba s krušno pečjo, črno kuhinjo, klet s prešo na sleme in kamen.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 300 m Cerovec

Ni opisa
6.6 km, 1 ura 50 minut Cerovec - Opoka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 251 m Opoka

Ni opisa
4 km, 1 ura 50 minut Opoka - Dobošek (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 710 m Dobošek (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 755 m Ramanca (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 699 m Pesjak (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 832 m Tolsti vrh

Ni opisa
0.7 km, 10 minut Tolsti vrh - Celjska koča - Hotel

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 647 m Celjska koča - Hotel

Ni opisa
5 km, 1 ura 10 minut Celjska koča - Hotel - Tremerje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 240 m Tremerje

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 231 m Tremerje (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 781 m Dom na Šmohorju
Planinska postojanka:

Planinski dom stoji tik pod travnatim temenom na vzhodni strani vrha Šmohor (784 m); vrh ima enako ime kot razloženo naselje s cerkvico sv.Mohorja, ki se prvič omenja leta 1421. Na Šmohorju je tudi več starih lip, katerih poreklo sega v 15.stoletje, in tri so v neposredni bližini cerkvice. Ena lipa je JV od doma ob cesti, ki vodi iz Laškega k planinskemu domu. Prvo kočo so laški planinci, ki so bili vključeni, vse od ustanovitve, v zasavsko podružnico, postavili v bližini cerkvice in jo odprli 9.junija 1929. Temelje novega, velikega planinskega doma je laški odsek postavil leta 1940, PD Laško pa je po osvoboditvi nadaljevalo prekinjeno delo in slavnostna otvoritev novega doma je bila 17.avgusta 1952. Društvo je dom prenovilo in posodobilo ter 6.septembra 1987 spet slavnostno praznovalo 35-letnico doma. Planinski dom je stalno odprt, razen ob četrtkih. V dveh gostinskih prostorih je 110 sedežev, sedeži so tudi pri mizah pred domom; v 7 sobah je 27 postelj, v dveh skupnih ležiščih pa 11 postelj, dodatni jogiji; WC v podpritljičju, pritličju, nadstropju; umivalnici, prhi s toplo in mrzlo vodo v nadstropju; centralno ogrevanje, elektrika, telefon. Na robu planinskega travnika so ob gozdu 3 kamini, ki jih lahko proti plačilu najemnine oskrbnici koristijo obiskovalci doma.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od kapelice na prevalu nadaljujemo po gozdni cesti naravnost navzgor. Po kratkem zložnem vzponu se cesta zravna. Vodi nas po s. pobočju vrha Pernice (872 m). Po 15 min. od kapelice zagledamo skozi drevje cerkev na Šmohorju in Malič. Kmalu pridemo na širok preval na v. strani Pernic. Po travnatem prevalu gremo na grič s cerkvijo sv. Mohorja (787 m), Mimo cerkve, ob kateri rasteta dve zelo stari lipi, zavijemo proti vzhodu na cesto in po njej do kapelice. Pri njej zavijemo s ceste na levo. Po poti mimo počitniških hišic in po nekaj korakih po gozdu dospemo na široko travnato sleme in do planinskega doma. Od cerkve je 10 min.

višina: 0 m Kapelica na prevalu

Ni opisa
0.9 km, 20 minut Kapelica na prevalu - Gozdnikar

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po nekaj minutah nas kažipot "Šmohor" usmeri s kolovoza na levo. Steza vijuga po j. pobočju Gozdnika nekaj časa po iglastem, nato bukovem in spet po iglastem gozdu. Steza se razširi v pot. Po 15 min. od z. poti na Gozdnik smo na novem razpotju na jv. pobočju. Leva pot vodi na vrh Gozdnika in na drugo stran do lovskega doma, z Gozdnika pa se nam priključi Savinjska pot. Nekaj korakov za razpotjem je ob poti spominska plošča borcu NOB Francu Koširju; na tem kraju je padel 19. marca 1945. Kolovoz nas popelje iz gozda na travnato pobočje in se po njem spusti do bližnje gozdne ceste iz doline Rečice. Po cesti gremo zložno, levo do bližnjega razpotja, tam pa zavijemo po spodnji poti zložno navzdol. Po 5 min. od razpotja je ob cesti studenček mrzle vode. Na razpotju pod studenčkom gremo po spodnji cesti navzdol. Na j. strani je dolina Rečice. Pridemo na preval (740 m) med dolino Rečice na j. in Bistrice na s., nad njo se dviga skalnati Kotečnik (772 m). Z leve pride pot iz Zabukovice, z desne pa cesta iz Rečice.

višina: 816 m Gozdnikar

Ni opisa
3.3 km, 1 ura 10 minut Gozdnikar - Špajzer (razpotje)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Po precej ravnem kolovozu smo po petih minutah na razpotju, od tod naprej pa nadaljujemo po desnem, ožjem kolovozu do bližnje gozdne ceste, ki jo prečkamo. Pot se spusti do razpotja, tam nadaljujemo po levi zložno navzdol do gozdne ceste, ki povezuje samotne kmetije pod Mrzlico s Savinjsko dolino na s. ter Hrastnikom in Trbovljami na j. strani. Po cesti naredimo nekaj korakov na desno, potem pa zavijemo desno na kolovoz po slemenu med globokima dolinama Dolgega potoka na s. in Rečice na j. Kmalu pridemo na majhno jaso s spomenikom sedmim borcem NOB, padlim 7. marca 1943 v boju z Nemci. Od spomenika lepo vidimo Mrzlico in kmetije pod njo, na s. pa v bližini Kamnik (856 m). Z Mrzlice do spomenika smo hodili 50 min.

Z jase gremo po kolovozu do bližnje gozdne ceste, kapelice in križišča cest: leva cesta pelje v Zabukovico, desna v Rečico in Laško. Za kapelico je kažipot "Šmohor", ki nas usmeri naravnost na sleme pred nami. Zložno se vzpenjamo po lepem kolovozu na z. slemenu Suhega hriba (812 m). Levo je dolina Artišnice proti Zabukovici, desno dolina Rečice. Obdaja nas mešan gozd. Kolovoz se s slemena kmalu obrne na s. pobočje Suhega hriba in se zložno vzpne na plano do smučišča na s. strani nad kmetijo Šergan. Od spomenika je 20 min. V bližini se na sv. dviga Gozdnik, severno Kamnik, zadaj pa je Savinjska dolina z Žalcem. Ob zgornjem robu jase gremo po kolovozu proti Gozdniku. Na bližnjem razpotju nadaljujemo po desnem kolovozu v iglasti gozd. Pot se zložno vzpenja po slemenu, vendar se kmalu spusti na majhen preval, od koder se po kratkem ozkem grebenu, ki povezuje Suhi hrib in Gozdnik, povzpne na vrh grebena, z njega pa kratko navzdol na drugi preval z razpotjem. Naša pot gre naravnost naprej. Takoj za razpotjem se na levo odcepi pot na Gozdnik (1090 m, 1 h), TV pa nadaljujemo naravnost po kolovozu na jz. pobočju Gozdnika. Od smučišča smo hodili 15 min.

višina: 848 m Špajzer (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Za hišo desno na cesto, ki drži pod vrh Mrzlice, potem po poti po prisojnem pobočju do doma.

višina: 1092 m Planinski dom na Mrzlici
Vrh:

MRZLICA, 1122 m, je vrh v Mrzliškem pogorju, ki se razteza od Trojan prek Čemšeniške planine, Javorja, Svete planine, Mrzlice, Gozdnika in Maliča do Savinje med Celjem in Laškim; pogorje se na s. spušča v Spodnjo Savinjsko dolino, na j. strani pa v Zagorsko, Trboveljsko in Hrastniško kotlinico. Čeprav je Mrzlica šele tretji najvišji vrh pogorja, mu je dala ime zaradi svoje središčne lege, in ker je vidna daleč naokoli. Mrzliško pogorje je del dolge trojanske gorske gube (ime ima po Trojanah), ki se vleče od Domžal prek Mrzliškega pogorja in se onstran Savinje nadaljuje prek Tolstega vrha, Resevne in Rudnice do lvanščice na Hrvaškem. Vrhovi Mrzliškega pogorja so zgrajeni iz triasnih apnencev in dolomitov, nižji predeli pa iz skrilavcev, vanje so potoki zarezali globoke doline in grape. Mrzlica je v glavnem poraščena z bukovim gozdom, vmes se pojavljajo tudi iglavci. Na prisojnih pobočjih in zavetnih legah so raztresene kmetije z njivami, travniki in sadovnjaki, najvišje segajo kar do 800 m visoko. V gozdovih in na travnikih prevladuje srednjeevropska flora, na prisojnih in toplih legah pa najdemo tudi južnoevropsko in ilirsko rastlinstvo, npr. opojno zlatico ter navadni zlati koren in tržaški svišč, ki imata tod najsevernejše rastišče.
Mrzlica ima dva vrha, med katerima je travnato sedlo; na z. imajo radioamaterji svojo postojanko in antenski stolp za razne strokovne službe. Na Mrzlico so zahajali ljubitelji gora že v prejšnjem stoletju, med njimi tudi žalski župan in velik narodnjak Janez Hausenbichler (1838-1896). Posebno znana je postala, ko je Savinjska podružnica SPD odprla leta 1899 na sedlu med obema vrhovoma planinsko kočo, poimenovano po žalskem županu Hausenbichlerjeva koča. Idejo za postavitev je dal Fran Kocbek, načelnik Savinjske podružnice SPD, nekdanji žalski učitelj. Mrzlica pa je znana po praznovanjih delavskega praznika 1. maja in planinskih srečanjih, ki se jih v velikem številu udeležujejo prebivalci iz revirjev in Savinjske doline.


Planinska postojanka:

Prvo planinsko kočo je na sedlu med obema vrhovoma Mrzlice postavila in 28. septembra 1899 odprla Savinjska podružnica SPD; poimenovali so jo Hausenbichlerjeva koča po Janezu Hausenbichlerju (1838-1896), velikem narodnjaku in žalskem županu, ki je rad zahajal na Mrzlico. Leta 1930 je kočo prevzela Trboveljska podružnica SPD, ki je v bližini zgradila in 20. septembra 1931 odprla nov, večji planinski dom. Partizani so 6. julija 1942 obe postojanki požgali, da bi preprečili nastanitev okupacijskih enot. Na temeljih požganega doma so postavili leseno kočo in jo odprli 21. julija 1946; ob njej so leta 1949 odprli še depandanso. V letih 1961-1963 so zgradili nov, velik planinski dom, ki so ga odprli 8. septembra 1963. Na bližnji Štorovi ravni so leta 1965 odprli še Poldetovo kočo, ki ima ime po Leopoldu Majdiču (1891-1960), predvojnem in povojnem planinskem aktivistu v Trbovljah. Poldetova koča je depandansa planinskega doma. Dom so večkrat prenavljali in posodabljali. Leta 1991 so napeljali telefon in obnovili fasado, naslednje leto pa zgradili stanovanje za oskrbnika. Dom je stalno odprt, razen ob ponedeljkih. V dveh gostinskih prostorih so 104 sedeži, točilni pult, na terasi je 48 sedežev; v 20 sobah je 74 postelj; WC, umivalnice in prhe s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon. V Poldetovi koči je dnevni prostor, 5 sob z 11 posteljami in skupno ležišče z 18 ležišči.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Ko spet pridemo na začetno smer, je pred nami na levi Homič (1082 m). Cesta je skoraj ravna, pred nami je vrh Mrzlice z RTV-pretvornikom. Pod cesto so strma travnata pobočja z razloženim naseljem Čeče in dolina potoka Boben s Hrastnikom. Na robu nad cesto rastejo zanimiva, od vetrov skrivenčena bukova drevesa. Ko pridemo do pobočja vrha Mrzlice, nadaljujemo pot po cesti na s. gozdnati strani vrha. Kmalu nas kažipot usmeri na kratko strmo bližnjico do planinskega doma. Cesta pelje naokrog čez Štorovo raven. S prevala Vrhe je 1 h 30.

višina: 976 m Za Vrhom (razpotje)

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Sprva zložni vzpon postane bolj strm, iz iglastega pa pridemo v bukov gozd. Kmalu po priključku poti iz Trbovelj zavijemo s ceste desno na bližnjico po grebenu nad cesto, že po 5 min. pa smo spet na cesti. Pred nami je strm travnat vrh Za vrhom (1034 m). Cesta začasno spremeni smer zahod-vzhod in zložneje zavije okoli travnatega vrha. Prelep pogled se odpre proti s. na Savinjsko dolino, na bližnje hribe Golavo, Reško planino z Marija Reko, Sveto planino in Čemšeniško planino ter od Uršlje gore prek Smrekovca do Kamniško-Savinjskih Alp z Raduho in Ojstrico. Ko premagamo strm klanec, pridemo iz gozda na Kriško planino, tam pa se nam pridruži označena planinska pot iz Prebolda.

višina: 822 m Vrhar (razpotje)

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Vrhar (razpotje) - Vrhar

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na Trgu Franca Fakina v Zgornjih Trbovljah pokaže kažipot na Mrzlico. Gremo čez Trboveljščico in po klancu mimo cerkve sv. Martina skozi naselje Golovec in po glavni cesti navzgor. Za naseljem kažejo markacije na travnat hrib, prek katerega skrajšamo velik cestni ovinek. Mimo nekaj hiš zaselka Jelšje, ki je del naselja Ostenik, in naprej po gozdnem kolovozu pridemo na cesto v bližini cestnega križišča na Muzgi. Na v. strani zagledamo v bližini naselje Potok, oziroma zdaj Katarina (556 m) s cerkvijo sv. Katarine, naprej pa Mrzlico in Kal s planinskim domom. Pri kapelici krenemo po kolovozu navkreber po j. gozdnatem slemenu Krošnje (818 m) do kmetije Vrhar na prisojnem pobočju. Tu se pot obrne proti v. in po gozdnatem pobočju doseže cesto s Prevala proti Mrzlici.

višina: 725 m Vrhar

Ni opisa
3.5 km, 40 minut Vrhar - Trbovlje (Golovec)

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Na Trgu Franca Fakina v Zgornjih Trbovljah pokaže kažipot na Mrzlico. Gremo čez Trboveljščico in po klancu mimo cerkve sv. Martina skozi naselje Golovec in po glavni cesti navzgor. Za naseljem kažejo markacije na travnat hrib, prek katerega skrajšamo velik cestni ovinek. Mimo nekaj hiš zaselka Jelšje, ki je del naselja Ostenik, in naprej po gozdnem kolovozu pridemo na cesto v bližini cestnega križišča na Muzgi. Na v. strani zagledamo v bližini naselje Potok, oziroma zdaj Katarina (556 m) s cerkvijo sv. Katarine, naprej pa Mrzlico in Kal s planinskim domom. Pri kapelici krenemo po kolovozu navkreber po j. gozdnatem slemenu Krošnje (818 m) do kmetije Vrhar na prisojnem pobočju. Tu se pot obrne proti v. in po gozdnatem pobočju doseže cesto s Prevala proti Mrzlici. Po cesti sprva precej navzgor; kmalu zaobidemo po z. strani razgledni vrh Za vrhom (1034 m) oziroma Križko planino; cesta se zravna in po j. strmem travnatem pobočju Homiča (1082 m) približa vznožju vršine Mrzlice. Zapustimo cesto in se po bližnjici povzpnemo do doma. lz Trbovelj 2 h 30.

višina: 302 m Trbovlje (Golovec)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 272 m Trbovlje (tržnica)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 218 m Zasavska reber

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 220 m Zagorje ob Savi (Prusnik)

Ni opisa
6.4 km, 1 ura 50 minut Zagorje ob Savi (Prusnik) - Renke

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 233 m Renke

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 232 m Smrtnica (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 237 m Litija

Ni opisa
4.4 km, 1 ura 40 minut Litija - Rogačev grič

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 547 m Rogačev grič

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 616 m Omahnov Gobnek

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 790 m Planinski dom na Jančah
Planinska postojanka:

Dom stoji na kopastem Janškem hribu, najvišjem vrhu Janškega hribovja, na katerem je pri bližnji cerkvi tudi jedro razložene vasice enakega imena. Leta 1953 je PD Litija odprlo v domačiji pri Mahkovcu planinsko zavetišče, ki ga je leta 1954 premestilo v sosednjo domačijo pri Galetu. Medtem so začeli postopoma graditi planinski dom, v katerem so najprej, 1. maja 1957, odprli zavetišče, 11. oktobra 1959 pa celotni dom. Takrat je dom dobil sedanje ime v spomin na boje II. grupe odredov z Nemci na tem območju leta 1942. Dom so večkrat obnavljali in posodabljali; leta 1982 so napeljali telefon, leta 1988 pa so zgradili velik zbiralnik za vodo kapnico. Dom je stalno odprt, obratovalni čas od 8. do 22. ure. V dveh gostinskih prostorih je 80 sedežev, pri mizah pred domom pa 150, točilnica; v 6 sobah je 21 postelj, na skupnem ležišču pa 25 ležišč; WC, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo; centralno ogrevanje, voda kapnica, elektrika, telefon.



Opis:

Na Jančah se poslovimo od E-6 in Ljubljanske mladinske poti, ki se obrneta proti Jevnici. Od planinskega doma se TV skupaj z Vevško potjo spusti ob ozarah proti jugu do kapele sv. Miklavža, pri kateri pridemo na cesto. Ta preide v gozd in se zelo zložno spušča po slemenu proti Gabrju. Po 20 min. smo pri šoli, približno 100 m naprej pa zapustimo cesto in zavijemo desno po gozdni poti na Vnajnarje. Pri odcepu je pritrjena tabla »Borovničeva pohodna pot Janče–Podgrad«; nekaj časa je pot skupna. Pot se sprva zložno, potem pa bolj strmo spušča po slemenu do lokalne ceste, ki jo dosežemo v bližini Balantove domačije na spodnji strani ceste; od šole je 25 min. To je lokalna cesta Gabrje pri Jančah–Vnajnarje–Besnica. Na slemenu na jv. strani vidimo v bližini naselje Gabrje pri Jančah, 642 m, 85 preb., skozi katerega    pelje cesta iz Srednje Besnice na Janče. Pot nadaljujemo po cesti na slemenu nad grapami pritokov potoka Gostinca na s. in Stolnik na j. strani. Po 10 min. pridemo do Črnivčeve domačije, Vnajnarje 4, in manjšega zaselka razloženega naselja Vnajnarje, 620 m, 121 preb., na dolgem slemenu, ki se vleče od Janč proti Besniški dolini.

višina: 630 m Črnivec (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Mimo hiš v zaselku gremo do kapelice, pri kateri zavijemo s ceste na desno po kolovozu zložno navzgor po slemenu, imenovanem Tičnica. Na vse strani se nam kaže prelep razgled. Na levi še vedno lepo vidimo Gabrski hrib z Gabrjami pri Jančah nad grapo Stolnika ter Prežganje v ozadju, če pa se ozremo nazaj, vidimo Janški hrib. Najlepši je pogled na z. stran proti Ljubljani, Grmadi, Tošču in Ratitovcu, ob jasnem vremenu pa vse do Julijcev s Triglavom, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Kmalu smo na temenu Tičnice, kjer se priključimo na precej ravno gozdno cesto. Levo pod nami že zagledamo lokalno cesto, ki smo jo zapustili pri kapelici. Nanjo se kmalu spet vrnemo na razpotju; naprej gremo po spodnji cesti proti bližnjim hišam. Po 15 min. od kapelice smo pri Maroltovi domačiji, Vnajnarje 8. Od tod naprej je cesta asfaltirana in se zložno spusti po slemenu proti nasprotnemu hribčku, na katerem je več hiš naselja Vnajnarje. Mimo vodnega zajetja pridemo v 10 min. na preval z Jančarjevo domačijo, Vnajnarje 11. Od tam se po cesti zložno vzpnemo mimo Petrovca in velike Bernardinove domačije s kmečkim turizmom do hiše Vnajnarje 26 na levi strani ceste, pri kateri nas kažipot usmeri s ceste levo navzdol na dovozno cesto proti Zajčevi domačiji. Od Jančarja je 15 min.

Po nekaj minutah smo pri Zajčevi domačiji, Vnajnarje 14. Pri gospodarskem poslopju zavijemo po kolovozu, ki se spušča po pobočju proti gozdu, do katerega pridemo po levi strani travnika. S travnika stopimo na gozdni kolovoz, ki se precej strmo spušča po s. pobočju Knezovke, kmalu pa preide na j. stran. Ko skozi drevje opazimo novo hišo, zapustimo kolovoz, se po stezi na desno spustimo do dovozne ceste in po njej v dolino do bližnje Bavantove domačije, Besnica 8, v bližini asfaltirane ceste Podgrad–Besnica. Od Zajčeve domačije je 30 min.

višina: 339 m Besnica

BESNICA, 350 m, 219 preb. Razpotegnjeno obcestno naselje leži ob regionalni cesti Ljubljana–Trebeljevo–Šmartno pri Litiji–Litija in ob stranski cesti proti Podgradu v dolini potoka Besnica, ki izvira pod Malim Trebeljevim in se pri Podgradu izliva v Ljubljanico. Naselje ima več delov. V v. delu doline je Zgornja Besnica, kjer se odcepi cesta proti j. v Javor na prisojni strani Javorskega vrha (641 m), proti s. pa v Volavlje. Sredi doline je Srednja Besnica z manjšim središčem pri podružnični šoli. V spodnjem delu doline je Spodnja Besnica, v kateri sta trgovina in gostilna. Na pobočju v bližini Bavanta je precej novih hiš. V Besnico sodi tudi zaselek Pečar (460 m) na prevalu med dolinama Besnice in Ljubljanice. Večina prebivalcev je zaposlenih v Ljubljani, le majhno število pa se jih preživlja samo s kmetijstvom in gozdarstvom.


1 km, 30 minut Besnica - Pečar

Opis:

Pri Bavantu zavijemo med stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem po kolovozu čez polje proti potoku Besnica in do asfaltirane ceste Besnica–Podgrad onkraj potoka. Po cesti gremo levo do bližnje makadamske ceste, po kateri se zložno vzpnemo do regionalne ceste proti Ljubljani. Po 20 min. vzpona zapustimo regionalno cesto in nadaljujemo levo navzgor po gozdnem kolovozu na s. strani Babne gore (544 m). Pot se počasi vzpenja na preval z zaselkom Pečar, imenovanem po domačiji z enakim imenom. Od Bavanta je 45 min. Na vrhu klanca se odcepi cesta v 5 km oddaljeni Javor. Pri Pečarju se začne in konča Papirniška (Vevška) pot, po kateri hodimo približno 10 ur; skrinjica z žigom je na vzpetini nad cesto.

višina: 459 m Pečar

Ni opisa
5.3 km, 1 ura 20 minut Pečar - Zadvor

Opis:

S prevala se ves čas spuščamo po ovinkasti cesti, ki nas po gozdnatem hrbtu pripelje na Ljubljansko polje. Večkrat skozi drevje opazimo v. del Ljubljane z Zalogom in Poljem. Po 25 min. od Pečarja pridemo iz gozda do krajevne table, ki nam pove, da smo že v Ljubljani. Od tod naprej dobi cesta ime Litijska cesta. Ob njej so že hiše, po večini nove. Pridemo v dolino potoka Betežica in kmalu v naselje Sostro, ki se je iz nekdaj kmečkega razvilo v lepo primestno naselje. Po Litijski cesti pridemo na križišče, na katerem zavijemo levo po Sostrski cesti do župnijske cerkve sv. Lenarta. Od Pečarja do cerkve smo hodili 45 minut. Do tja vozi iz Ljubljane avtobus mestnega potniškega prometa št. 13. Tik pred cerkvijo zavijemo desno po Cesti II. grupe odredov mimo pokopališča, osnovne šole in zadružnega doma. Ves čas imamo pred seboj hribček s cerkvijo sv. Urha. Po 20 min. od cerkve pridemo do razpotja in gremo nekaj korakov levo po Dobrunjski cesti do križišča.

višina: 281 m Zadvor

Ni opisa
2.3 km, 40 minut Zadvor - Spodnja Hrušica

Opis:

Na križišču zavijemo levo po Dobrunjski cesti do križišča s Srednjo potjo, po kateri gremo desno do Litijske ceste. Z Urha je 40 min. Dobrunje so bile še po 2. svet. vojni samostojna vas, zdaj pa so lepo primestno naselje, del mesta Ljubljane. Ob Litijski cesti je AP mestnega avtobusa št. 13, ki vozi na Kongresni trg; peljemo se do Tromostovja, potem pa pridemo po Miklošičevi in Pražakovi ulici do stolpnice Telekoma in pošte 1106, na kateri dobimo žig. Če bomo TV nadaljevali peš, gremo po Litijski cesti približno 45 min do Kajuhove ulice. Kmalu po priključku na Litijsko cesto, in ko ta preči avtomobilsko cesto, opazimo levo pod Golovcem naselje Bizovik, znano po pericah, ki so pred 2. svet. vojno v Bizoviškem potoku prale za Ljubljančane. Nekdanje samostojno naselje je zdaj vključeno v mesto.

višina: 286 m Spodnja Hrušica

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo čez Spodnjo Hrušico, tam se začnemo vzpenjati na Golovec mimo Urha.

višina: 425 m Mazovnik (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 449 m Mazovnik

Ni opisa
1.5 km, 30 minut Mazovnik - Katrca (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 411 m Katrca (razpotje)

Ni opisa