Išči po točkah

Začetek: Toško Čelo

Konec: Planinska koča na Vrhu Sv. Treh Kraljev

Razdalja: 33 km Čas hoje: 11 ur Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 535 m Toško Čelo

TOŠKO ČELO, 560 m, 22 preb. Razloženo naselje leži na v. robu zakrasele planote Ravnik v sv. delu Polhograjskega hribovja. Jedro naselja je ob lokalni cesti Podutik–Topol v bližini gostilne »Pri Bitencu«. Nad naseljem je vzpetina Toško čelo (590 m), ki slovi po lepem razgledu, zlasti na Kamniško-Savinjske Alpe. Nekaj metrov pod vrhom stoji lovska koča, ki je odprta vse dni, razen ob ponedeljkih, od 10. do 21. ure. Odprto tudi ob praznikih. Vas so 19. marca 1943 požgali Italijani; po vojni je bila obnovljena.

Prek Toškega čela je od novembra 1941 do marca 1942 potekala kurirska zveza med Ljubljano in Gorenjsko. Vzdrževala jo je tričlanska oborožena patrulja; pošto je prevzemala na javki pod Toškim čelom in jo prenašala na javko na Medenskem hribu na nemški strani meje.

Odpiralni čas: Vse dni in praznike od 10. - 21. ure, razen ob ponedeljkih

Naslov: Toško čelo 16, 1000 Ljubljana

Kontakt: T: 01/ 507 1 555


3.8 km, 1 ura 10 minut Toško Čelo - Rošč

Opis:

S Toškega Čela v Topol (Sv. Katarino) gremo ves čas po cesti, ki se vije po obširni kraški planoti Ravnik v smeri proti z. Po nekaj minutah pokaže kažipot na vzpetino Toško čelo, 5 min. Nekaj korakov naprej je ob cesti, ki postane makadamska, kozolček z napisom »Krajinski park Polhograjski Dolomiti«. Odpre se lep pogled na Karavanke in Kamniško-Savinjske Alpe. Na desno se odcepi steza k Slavkovemu domu na Golem Brdu. Pridemo v mešani gozd. Cesta se zložno vzpenja in spušča po valoviti kraški planoti. Po 30 min. zagledamo pred seboj kopast Ilov vrh (721 m), na desni pa hrbet s skalnatim Jeterbenkom (774 m) ter kmetijami na j. pobočju. Ko po 15 min. pridemo iz gozda, na pobočju nad cesto že vidimo naselje Topol s cerkvijo sv. Katarine. Cesta se zložno spusti proti prevalu med Ilovim vrhom in Roščem (658 m), tja pa pripelje tudi markirana pot od Žerovnika v dolini Gradaščice.

višina: 627 m Rošč

Ni opisa
1.1 km, 20 minut Rošč - Topol pri Medvodah

Opis:

Kmalu nas pozdravi turistični kozolček "Dobrodošli na Katarini".

višina: 662 m Topol pri Medvodah

TOPOL PRI MEDVODAH, 657 m, 151 preb. Razloženo naselje leži na prisojnih pobočjih dolomitnega Roga (798 m) in Jeterbenka. Kraj se je pred 2. svet. vojno imenoval Sv. Katarina; to ime še vedno uporabljajo domačini in številni drugi. Starejši del naselja je pri cerkvi sv. Katarine, novejši pa okoli šole in nad cesto, ki pripelje s Toškega Čela. V Topol spadajo tudi zaselki Grabci na slemenu med Topolom in Goljekom (809 m), Ilovk na jv. in Kozomer na s. strani. V kraju je veliko počitniških hišic. Topol in njegova okolica so priljubljena izletniška točka. Cerkev sv. Katarine je stala že v 16. stol., v 18. stol. pa je bila prezidana v baročnem slogu. Osnovna šola je bila ustanovljena leta 1877. Zdajšnje šolsko poslopje so zgradili leta 1955. Prebivalci se preživljajo s kmetijstvom, precej je zaposlenih v Ljubljani in Medvodah. Hrano in pijačo lahko dobite v gostilni Pri Setnikar v bližini cerkve in v gostilni Dobnikar v bližini šole in cestnega križišča; v tej hranijo tudi planinske žige.

V bližini Topola je med okupacijo potekala nemško-italijanska meja. Na tem območju so kurirji vzdrževali zveze med Ljubljano in Notranjsko na eni ter z Gorenjsko na drugi strani.

V Topol lahko pridemo po več poteh: iz Medvod skozi Studenčice in mimo Sv. Jakoba (3 h 30); od končne AP mestnega prometa v Šentvidu mimo Slavkovega doma na Golem Brdu (3 h); od Žerovnika ob cesti Ljubljana–Polhov Gradec (1 h 30); lahko se tudi pripeljemo po lokalnih cestah iz Medvod (10 km), iz Podutika (10 km) ali od Žerovnika (5 km). 



Opis:

Na razpotju se leva cesta se spusti v dolino Gradaščice, nas pa kažipot »Grmada 1 h 10, Tošč 2 h 10« usmeri na desno cesto, ki pelje na Belo. Lepa cesta se zelo zložno vzpenja po hrbtu Silovci, poraslem z mešanim gozdom. Po 15 min. od gostilne smo na razpotju pri peskokopu; cesta zavije proti j. na Belo, TV pa naravnost po s. gozdnatem pobočju Goljeka.

višina: 736 m Kobilja dolina (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Gozdni kolovoz pripelje na nizek preval na jz. strani Goljeka, potem pa pridemo na greben, po katerem je speljana steza tik pod robom. S. pobočje Veliki les se spušča proti ozki dolini Kopačnice, po kateri pelje cesta iz Trnovca na Gonte, j. strmo pobočje Lipje pa proti dolini Gradaščice. Steza se nekoliko vzpenja in spušča. Na skalnatem pobočju nad potjo je spominska plošča narodnemu heroju Ladu Dolničarju - Rudiju in 22 borcem 1. bataljona Dolomitskega odreda, padlim 19. 3. 1943 v boju z Italijani. Mimo skal smo kmalu na planem z lepim pogledom na Grmado tik pred nami in na Tošč. Po nekaj manj kot uri iz Topola smo na razpotju ob vznožju Grmade: leva pot se spusti v dolino Gradaščice, srednja zavije naravnost navzgor na Grmado, desna s TV pa čez Gonte na Tošč.

višina: 775 m Grmada (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Vzpon na Grmado priporočamo zlasti ob lepem vremenu, predvsem zaradi zelo lepega razgleda, saj se z vrha Grmade vidi veliko dlje kot s Tošča. Z razpotja na vrh je samo 15 min., z vrha pa nas označena pot po sz. pobočju v 15 min. pripelje na Gonte.

višina: 882 m Polhograjska Grmada
Vrh:

GRMADA, 898 m, je lep razgledni vrh v jv. delu Polhograjskega hribovja, ki se razteza med Poljansko dolino na sz. in Gradaško dolino na j. Prištevamo ga k predgorju Julijskih Alp. Hribovje je dobilo ime po Polhovem Gradcu, najpomembnejšem kraju tega območja. Ljubljančani in planinci ga imenujejo tudi Polhograjski Dolomiti, ker so višji deli zgrajeni iz dolomita; tu prevladujejo strma in visoka slemena, na katerih se marsikje pokaže tudi gola skala. Tudi Grmada ima kljub skromni višini zaradi razdrapanega dolomitskega vrha že kar visokogorsko podobo. Nižje hribovje je iz starih skrilavcev in peščenjakov, kjer prevladujejo široko razpotegnjene kope. Najvišji vrh hirbovja je Pasja ravan (1029 m) v z. delu, drugi je najbližji sosed Grmade Tošč (1021 m), tretja pa je Grmada. Od v. roba pri Šentvidu se čez Toško Čelo, Topol, Grmado, Tošč in Pasjo ravan vleče razvodni hrbet med Gradaščico na j. ter Savo in Poljansko Soro na s. in sz. Z njega se spuščajo proti Savi in Sori stranski hrbti, ki jih ločijo globoke grape in dolinice, po katerih tečejo pritoki obeh rek. V Gradaščico tečejo le kratki potoki, zato so med njimi manjši strmi gorski pomoli. Razgibano hribovje lepo vidimo tudi z Grmade. Hribovje je skromno poseljeno, največ je samotnih kmetij; v zadnjem času so zgradili veliko počitniških hišic. Precej je iglastih in mešanih gozdov.
V hribovju raste tudi nekaj vrst redkih in zaščitenih rastlin: dišeči volčin, Clusijev svišč, kranjska bunika, zlati klobuk, kranjska lilija in lepi čeveljc. Najpomembnejša rastlina je Blagajev volčin, ki so jo odkrili leta 1837 na Polhograjski gori. Domačin jo je prinesel pokazat grofu Blagayu, graščaku v Polhovem Gradcu, ki se je zanimal za rastlinstvo; ta jo je poslal muzejskemu kustosu H. Freyerju v Ljubljano, ki je spoznal, da gre za še nepoznano vrsto volčina in ga imenoval na čast graščaku »Daphne blagayana« — po naše Blagajev volčin. Odkritje je vzbudilo veliko pozornost in že maja naslednje leto jo je prišel pogledat saksonski kralj Friderik Avgust. Blagajev volčin je pri nas zavarovan že od leta 1898. Raste tudi na Grmadi in drugje po Polhograjskem hribovju.
Z Grmade je čudovit razgled na vse strani. Proti v. sega pogled preko Topola-Katarine na Ljubljansko kotlino, Posavsko hribovje in Menino planino. Na j. strani se nad Barjem dvigata Krimsko hribovje s Krimom in Planina nad Vrhniko, zadaj pa se vleče venec gora od Trnovskega gozda, Nanosa, Javornikov do Snežnika. Na z. vidimo za Polhograjskim hribovjem Škofjeloško pogorje z Blegošem, Porezen, Ratitovec in Julijce s Triglavom. Na s. se za Sorškim poljem in Gorenjsko ravnino dvigajo Karavanke in Kamniške Alpe.


0.5 km, 10 minut Polhograjska Grmada - Mala Grmada

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S Setnice po poti, ki se drži jz. grebena, na vrh. lz Polhovega Gradca 1 h 30.

višina: 852 m Mala Grmada

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Mala Grmada - Mala Grmada (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 720 m Mala Grmada (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 697 m Ravnek (razpotje)

Ni opisa
2.2 km, 20 minut Ravnek (razpotje) - Pri Pratkarju

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 366 m Pri Pratkarju

Ni opisa
3.2 km, 1 ura 10 minut Pri Pratkarju - Visoki hrib

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 598 m Visoki hrib

Ni opisa
0.4 km, 10 minut Visoki hrib - Strmina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 604 m Strmina

Ni opisa
1.6 km, 40 minut Strmina - Koreno nad Horjulom

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 703 m Koreno nad Horjulom

Ni opisa
0.6 km, 10 minut Koreno nad Horjulom - Ulaka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 657 m Ulaka

Ni opisa
2.5 km, 50 minut Ulaka - Sušje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 711 m Sušje

Ni opisa
1.3 km, 30 minut Sušje - Kožljek

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 783 m Kožljek

Ni opisa
0.8 km, 10 minut Kožljek - Zanožje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 645 m Zanožje

Ni opisa
1.3 km, 20 minut Zanožje - Pil (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 531 m Pil (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 608 m Štant (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 621 m Šentjošt nad Horjulom

Ni opisa
4.8 km, 1 ura 30 minut Šentjošt nad Horjulom - Smrečje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 705 m Smrečje

Ni opisa

Opis:

Po omenjeni makadamski cesti nadaljujemo do mesta, kjer se nam priključi pot z Lavrovca.

višina: 757 m Na pili (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo do Vrha nad Rovtami, prej imenovanega Vrh Treh kraljev po gotski cerkvi, ki stoji na 884 m visokem, planem, zelo razglednem vrhu. Vas je razložena po bregu nad dolino Račeve.

višina: 825 m Jereb (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Koča stoji v bližini šole malo pod vrhom hriba Vrh Sv. Treh Kraljev med dolinama Poljanske Sore (Sovre) na jugu in Račeve na severu. Vrh Sv. Treh Kraljev je tudi razloženo naselje na pobočju tega hriba, na vrhu pa je cerkev sv. Treh Kraljev. Leta 1986 je KLI Logatec, TOZD Žaga Logatec, podaril planinski sekciji Rovte leseno brunarico, ki je stala v Logatcu. Planinci so jo razstavili in prepeljali na Vrh Sv. Treh Kraljev, kjer so jo na novo postavili ter preuredili in opremili kot planinsko postojanko. Otvoritev planinske koče je bila 12. septembra 1987. Planinska sekcija Rovte, ki je delovala v PD Logatec, je 14. februarja 1993 postala samostojno planinsko društvo.Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. V gostinskem prostoru je 30 sedežev, točilni pult; pri mizah pred kočo je 30 sedežev; WC, umivalnica z mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s pečjo; tekoča voda, elektrika.