Išči po točkah

Začetek: Škrlatica

Konec: Triglavski dom na Kredarici

Razdalja: 11.6 km Čas hoje: 6 ur 45 minut Zahtevnost: Zelo zahtevna pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 2734 m Škrlatica
Vrh:

ŠKRLATICA, 2740 m, drugi najvišji vrh v naši državi in obenem najvišji vrh gorskega masiva med dolinama Vrat in Velike Pišnice, oziroma njenega velikega zatrepa Krnice. Pri Oltarju se naslanja na Martuljkovo skupino na s., Kriška stena pa ga veže s skupino Razorja in Prisojnika na jz. strani. Greben med Škrlatico in Oltarjem so Rokavi, najvišje se vzpne v Visokem Rokavu (2646 m). V grebenu proti Kriški steni so še vrhovi Rakova špica (2545 m), Rogljica (2547 m), Dolkova špica (2591 m) in Dovški Gamsovec (2440 m). Najlepši pogled na mogočne stene Škrlatice in njenih sosedov je z Vršiča, zlasti pred sončnim zahodom, ko zažare v škrlatni barvi; po tej barvi ima vrh ime. Drugo, staro ime vrha je Suhi plaz, kot so domačini nekoč imenovali goro po dolgem gruščastem plazu nad dolino Vrat, nad katerim se vidi Škrlatica.
Škrlatica je dolgo časa veljala za nedostopno goro. Prvi so nanjo splezali po j. steni 24. avgusta 1880 dr. Julius Kugy ter trentska vodnika Andrej Komac in Matija Kravanja. Drugi je bil na vrhu leta 1883 lovec Gregor Rabič, p. d. Grogar, iz Mojstra¬ne. Prvo »planinsko« pot na Škrlatico je v letih 1909 in 1910 zgradilo SPD in sicer od Aljaževega doma v Vratih čez Dolek. Čeprav so pristopi na Škrlatico na vseh težjih mestih dobro zavarovani, jo planinci štejejo zaradi dolgih pristopov in višinskih razlik med težke gore.
Razgled s Škrlatice je izredno lep. Na j. strani vidimo nad dolino Vrat Triglav z veličastno Severno steno. Posebno lepo vidimo v bližini na s. strani množico stolpičev v grebenu Rokavov, malo naprej pa ostrice vrhov v Martuljkovi skupini. Na z. strani sta globoko pod nami Krnica in dolina Velike Pišnice, nad katero se vije vršiška cesta. Na j. strani Krnice se mogočno dvigata Razor in Prisojnik. Od prelaza Vršič se proti z. zvrstijo Mojstrovka, Ponce, Mangrt in Jalovec ter vrhovi v skupini Viša in Montaža. Na jv. strani opazimo del doline Vrat v bližini Aljaževega doma ter Cmir in Begunjski vrh nad njo. Lep pogled je tudi na greben proti Kriški steni z Dolkovo špico ter na planoto Na Rušju, ki jo na j. strani zapirata Stenar in Križ.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

S krnice na desno po steni na vrh.

Pot Sprednji Dolek—Zadnji Dolek je uvrščena med zahtevne poti, nad Zadnjim Dolkom do vrha pa med zelo zahtevne.


Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od bivaka po poti čez krajšo planoto, odkoder se pot vzpne na travnat hrbet na jv. pobočju Dolkove špice, s katerega se spusti v gruščasto kotanjo Sprednji Dolek. Pot pelje potem navzgor mimo velike votline in čez strmino do izteka visokogorske krnice Zadnji Dolek, kjer se pridruži pot od Pogačnikovega doma.

višina: 1992 m Bivak IV. Na Rušju
Planinska postojanka:

Bivak stoji na obrobju planote na Rušju med Dolkovo špico in Stenarjem. Mirno pelje pot iz Vrat na Škrlatico, tam se tudi odcepi pot čez Kriško steno v Krnico oziroma čez Križ do Pogačnikovega doma na Kriških podih. Prvi bivak so jeseniški alpinisti ob sodelovanju planincev iz drugih krajev postavili leta 1948. V hudi zimi 1950/51 ga je vihar odtrgal s temeljev in ga odnesel 80 m daleč. V letih 1952 in 1953 so postavili novega in ga odprli 8. novembra 1953.
Bivak je stalno odprt in je namenjen planincem in alpinistom; v njem je 10 ležišč ter rezervoar s kapnico.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od Aljaževega (1015 m) ali Šlajmarjevega doma malo navzdol na bližnjo jaso, kjer je kažipot »Pot na Škrlatico« ; od tod v gozd do zložne grape, ki teče izpod Stenarja; nekaj časa po njej, potem desno po gozdu na razgledni pomol ob vznožju stene pod Dolkovo glavo. Čez travnata pobočja in strmo melišče na položnejši svet ob vznožju stene Stenarjevega trikota. Pot skrene bolj proti desni in pripelje do koritaste doline pod Stenarskimi vratci; po dolini 10 min. navzgor, potem desno po strmem pobočju na planoto Na Rušju in do Bivaka IV (1980 m).

lz Vrat 2 h 30.

višina: 993 m Šlajmarjev dom v Vratih
Planinska postojanka:

Novi Šlajmarjev dom stoji na mestu, kjer je nekoč stala Šlajmarjeva vila. Zaradi popolne dotrajanosti jo je bilo PD Dovje Mojstrana prisiljeno podreti in zgraditi nov sodoben dom, ki ima v 9 sobah 91 ležišč, predavalnico s 45 sedeži. WC in umivalnici s toplo in mrzlo vodo za moške in ženske so v pritličju in nadstropju.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 999 m Aljažev dom v Vratih
Planinska postojanka:

Dom stoji ob robu gozdne jase v zgornjem delu doline Vrat. Imenuje se po Jakobu Aljažu (1845-1927), "Triglavskem župniku z Dovjega, skladatelju in planinskem piscu, ki ima velike zasluge za razvoj slovenskega planinstva in v odporu proti potujčevanju triglavskih gora.

Jakob Aljaž je postavil prvo leseno kočo, ki so jo odprli 9. julija 1896, potem pa je na planoti pred sedanjim domom zgradil prvi Aljažev dom, ki so ga odprli 7. avgusta 1904.

Dom je marca 1909 porušil plaz z Dolkove špice. Aljaž je takoj organiziral gradnjo novega doma na sedanjem, varnejšem mestu; odprli so ga 17. julija 1910; zunanjost doma se do danes ni spremenila.

Dom je upravljal osrednji odbor SPD; po 2. svetovni vojni ga je prevzelo PD Ljubljana-matica, ki ga je maja 1950 predalo PD Dovje-Mojstrana. Novi lastnik je leta 1952 zgradil gospodarsko poslopje s pomožnimi prostori in skupnimi ležišči ter kupil bližnjo Šlajmerjevo vilo in jo uredil kot depandanso. Leta 1958 je Aljažev dom dobil telefon. Leta 1975 so v nekdanji vojaški stražnici ob poti proti spomeniku uredili zimsko sobo. Notranjost Aljaževega doma so v letih 1976-1978 temeljito obnovili in preuredili ter dogradili kletni prizidek; prenovljeni dom so odprli 25. junija 1978.

Dom je odprt od začetka maja do konca oktobra. V dveh gostinskih prostorih je 90 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 110 sedežev; v 8 sobah je 23 postelj, na 7 skupnih ležiščih pa 115 ležišč; v zimski sobi so 4 ležišča in štedilnik; WC in umivalnice v vseh objektih; gostinska prostora ogrevana s pečmi; tekoča voda, telefon. Od septembra 2003 dalje je Aljažev dom priklopljen na električno omrežje.



Opis:

Od Aljaževega doma gremo po gozdnati ravnici proti Triglavski severni steni. Po 5 min pridemo iz gozda do spomenika padlim partizanom gornikom: na prirodnem balvanu stoji velik plezalni klin z vtaknjeno vponko.

Od spomenika do Doma Valentina Staniča pod Triglavom lahko gremo po dveh poteh: po Tominškovi poti ali po poti čez Prag. Tominškova pot je malo krajša, a bolj izpostavljena in zlasti v zgodnjem poletju zaradi strmih, zasneženih grap nevarna za neizkušene in slabše opremljene planince. Pot čez Prag je pol ure daljša, je pa zložnejša in je predvsem za sestop primernejša.


Ni opisa

Opis:

Po Tominškovi poti.

Na razpotju pri spomeniku zavije Tominškova pot levo čez prodnato strugo Bistrice v položen bukov gozdič. Kmalu prečkamo hudourniško grapo, potem pa se strmo vzpnemo skozi gozd in ruševje do izteka globoke grape nad gozdno mejo. Ob točki 1300 m imamo lep razgled na Stenar, Rogljico in Škrlatico ter na dolino Vrat pod nami. Na vsakih 100 m nam krajšajo čas višinske oznake. Nad nami se dvigajo skladi sz. stene Cmira (2393 m). Po rušnati rebri z redkimi macesni se v ključih precej strmo vzpnemo na razgledno glavo, imenovano "Bife". Do sem smo hodili kakšni dve uri. Po premagani strmini, ki je do sem najhujša, malo počivamo in si v miru privoščimo imeniten razgled. Severna stena Triglava se mogočno dviga nad zgornjim koncem doline Vrat; desno od stene je globoka zareza Luknja, ki loči ostenje Triglava od Pihavca, potem pa se proti s. zvrstijo Bovški Gamsovec, Stenar in Škrlatica.

Z razgledne glave krenemo na skrbno varovane police Cmirovega ostenja. Nad točko 1700 m gremo mimo nekdanjega naravnega Okna, potem pa moramo prečiti strmi Hudičev žleb, kjer leži sneg ponavadi še dolgo v poletje. Pot nas naprej vodi prek dobro zavarovane odprte in ne prestrme z. stene Begunjskega vrha (2461 m). Triglavska severna stena je čedalje bližja, globina pod nami vedno večja. Ko se pot za kratek čas zravna, pridemo na razgledni pomol Kozja dnina, odkoder zagledamo pred seboj jz. steno vršnega dela Begunjskega vrha, pod sabo pa drobno pot čez Prag. Kmalu se na grušču pod steno obe poti združita in pripeljeta do bližnjega Begunjskega studenca (2100 m) pod velikim previsom Begunjskega vrha. Ni planinca, ki ne bi pri studenčku počival, malical in se odžejal. Tudi na tem počivališču pokažimo, da smo kulturni planinci: odpadke odnesimo s seboj!

Od Aljaževega doma do Begunjskega studenca je slabe 4 h. Pot spada med zelo zahtevne poti: police v Čmirovi in Begunjski steni, prečenje "Hudičevega žleba", snežišča v grapah. Prek vseh težavnejših delov poti nam pomagajo žične vrvi in oprijemni klini. Potreben je cepin. Pot ni za vrtoglave.

višina: 2090 m Begunjski studenec

Ni opisa

Opis:

Od Begunjskega studenca gremo nekaj časa močno navkreber do razpotja. Na desno zavije pot čez škrapasti Kotel k Triglavskemu domu na Kredarici.


Ni opisa

Opis:

Po Tominškovi poti.

višina: 2515 m Triglavski dom na Kredarici
Planinska postojanka:

Dom stoji na Kredarici, vzpetini v grebenu med Rjavino in Triglavom. Prvo Triglavsko kočo na Kredarici je na svetu, ki ga je kupil Jakob Aljaž, po njegovi zamisli postavilo SPD; slavnostno so jo odprli 10. avgusta 1896. Skromno kočo so leta 1909 povečali in jo ob otvoritvi, 8. septembra 1909, preimenovali v Triglavski dom na Kredarici. Po 2. svetovni vojni upravlja dom PD Ljubljana-matica, ki je v letih 1953 in 1954 zgradilo velik prizidek in s tem povečalo zmogljivost doma; povečani dom so odprli 8. avgusta 1954. Zaradi vedno večjega obiska dom ni bil več kos svojim nalogam, zato se je PD Ljubljana-matica odločilo za povečavo doma. Z veliko družbeno pomočjo je v poletnih sezonah 1982 in 1983 zgradilo in opremilo velik trinadstropni prizidek in ga funkcionalno povezalo s starim objektom; slovesna otvoritev je bila 17. septembra 1983 v počastitev 90-letnice ustanovitve SPD. Leta 1984 so obnovili še stari dom in s sklepno slovesnostjo 20. oktobra 1984 so bila vsa dela s povečavo in obnovo končana. V prizidku doma je tudi meteorološka postaja. PD Ljubljana-matica si zelo prizadeva izboljšati ekološke probleme na Kredarici. Leta 1992 so montirali prvih 20 sončnih celic, ki spreminjajo sončno v električno energijo. Ta sistem so z leti močno povečali, leta 1998 pa so ga dopolnili še z vetrnim generatorjem. Leta 1994 so zgradili zunanje suho stranišče, ki zaradi slabe izvedbe projekta ne deluje dobro. Leta 1992 so vključili mobitel, sedaj pa ima dom normalno telefonsko povezavo. Dom je odprt vse leto; redno je oskrbovan od konca junija do konca septembra, ob drugem času pa postrežejo meteorologi in omogočijo prenočevanje. V petih gostinskih prostorih je 300 sedežev, dva točilna pulta; v 30 sobah je 140 postelj, na 8 skupnih ležiščih pa 160 ležišč; WC in umivalnice z mrzlo vodo v vseh nadstropjih; v jedilnici kmečka peč; voda kapnica, agregat za elektriko, mobitel.