Išči po točkah

Začetek: Bločice

Konec: Prešnica

Razdalja: 86.8 km Čas hoje: 24 ur 35 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 623 m Bločice

Na začetku vasi stoji cerkev sv. Primoža in Felicijana, v kateri so odkrili freske iz 16. stol. Na j. strani naselja je kraško Bločiško polje s stalnima izviroma Močila in Korita, ki kmalu ponikneta. V okolici je precej kraških jam. V eni izmed njih so imeli partizani skladišče orožja, zato so jo začeli imenovati »Partizanski magazin«. Nemci so 25. junija 1944 vas bombardirali in požgali.


3.1 km, 45 minut Bločice - Grahovo

Opis:

Cesta se zložno spušča skozi razpotegnjeno naselje s številnimi novimi hišami proti Cerkniškemu polju. Na s. strani ceste se strmo dviga hrib Žerovnišček (726 m), proti z. se širi Cerkniško polje s Cerkniškim jezerom, nad njim se dvigajo gozdnati Javorniki, na j. pa lepo vidimo Križno goro. Vedno bolj se bližamo Slivnici. Ko se ovinkasta cesta zravna, zagledamo pred seboj Grahovo, na levi pa precej veliko vas Žerovnica. Z Bločic v Grahovo smo hodili 45 min.

višina: 570 m Grahovo

GRAHOVO, 572 m, 432 preb. Gručasto središčno naselje leži v v. delu Cerkniškega polja ob j. vznožju Slivnice (1114 m) in v bližini Cerkniškega jezera. Skozi Grahovo pelje regionalna cesta Rakek–Stari trg pri Ložu, sredi naselja pa se od nje odcepi lokalna cesta na Slivnico in v Velike Bloke. Skozi vas teče potok Grahovščica, ki izvira pod Slivnico nekaj minut nad Grahovim in se izliva v Cerkniško jezero. Kraj je bil prvič omenjen leta 1355. Na Griču (735 m) so ostanki razvalin Starega gradu. Po ljudskem izročilu naj bi bila pod razvalinami zasuta jama z zakladom. V vasi stoji nova župnijska cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, zgrajena leta 1993 namesto prejšnje, ki je bila zelo poškodovana med 2. svet. vojno. Večina prebivalcev je zaposlenih v lesni industriji v bližnjem Martinjaku in v Cerknici, ukvarjajo pa se tudi s kmetijstvom in gozdarstvom. V naselju imajo pošto, osnovno šolo, dve trgovini, gostilno, nekaj manjših podjetij in več obrtnikov.

V Grahovem je bila med 2. svet. vojno močna domobranska postojanka, vendar sta jo 24. novembra 1943 napadli in uničili Tomšičeva in Šercerjeva brigada. Med domobranci je padel tudi pesnik France Balantič (1921–1943); leta 1993 so mu pred šolo odkrili simboličen spomenik. Štiri dni potem so vas napadli nemški bombniki in nanjo odvrgli več kot sto bomb. Ubitih je bilo 25 ljudi, večina hiš je bila porušenih. Na pokopališču je skupno grobišče 35 padlih borcev. Na borce NOV in žrtve fašizma spominja lep spomenik na j. strani šole.

Iz Grahovega je doma znana gledališka igralka Ančka Levar (roj. 1915).


5.9 km, 1 ura 40 minut Grahovo - Gorenje Jezero

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 571 m Gorenje Jezero

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 581 m Laze pri Gorenjem Jezeru

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 613 m Tomažev Laz (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 729 m Otoški vrh

Ni opisa
5.5 km, 1 ura 40 minut Otoški vrh - Nova hiša (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 830 m Nova hiša (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po 10 min. se na desno odcepi gozdna cesta pod Jeplenči vrh, mi pa nadaljujemo po levi mimo majhne jase na v. strani Debele gore (1076 m), na kateri stoji »Stara hiša«. Nekdaj je bil to dvorec, sodeč po letnici na kamniti ograji pri vhodu, zgrajen leta 1923; dvorec zdaj počasi obnavljajo. Po cesti smo v 20 min. od »Stare hiše« na križišču cest Vrh Korena (882 m). Tam je večja jasa, na kateri so še vidni ostanki nekdanjih italijanskih vojaških objektov. Ob križišču je večja gozdarska hiša, na nasprotni strani pa spomenik ob grobu treh borcev NOV, ki so 23. junija 1944 padli na tem kraju. Desna cesta pelje v kraj Palčje in naprej proti Pivki, leva pa proti vzhodu do Mašuna. Od Debelega kamna na Vrh Korena je približno 1 h 30 min.

višina: 882 m Vrh korena

Ni opisa
11.7 km, 2 uri 50 minut Vrh korena - Kalec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 568 m Kalec

Ni opisa
1.4 km, 20 minut Kalec - Zagorje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 566 m Zagorje

Ni opisa
5.5 km, 1 ura 30 minut Zagorje - Pivka

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 569 m Pivka

Ni opisa
1 km, 20 minut Pivka - Hrastje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 568 m Hrastje

Ni opisa
2.6 km, 40 minut Hrastje - Kal (Pivka)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 472 m Kal (Pivka)

Ni opisa
3.6 km, 1 ura Kal (Pivka) - Dolnja Košana

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 448 m Dolnja Košana

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1025 m Velika Vremščica
Vrh: Vremščica

(1027 m) je najvišja gora v prostranih Senožeških hribih, ki se razprostirajo med cestama Hruševje—Razdrto na s. in Prestranek—Pivka—Ribnica na v., Vremsko dolino na j. in še malo z. od ceste Divača—Senožeče—Razdrto, nekako do črte Divača—Vipavska dolina. Hribovje ni enotno pogorje, temveč ga sestavljajo trije nizi, za katere je značilna podolžna dinarska smer od sz. proti jv. Vremščica je v tretjem, najbolj južnem in najvišjem gorskem nizu, ki se vleče od Senadol na sz. do Košanske doline na jv. Med gorskimi nizi so izoblikovane zakrasele kotanje. Senožeški hribi po večini niso naseljeni. Obširni travniki ponujajo odlične pogoje za pašo. V zadnjem času se tod uveljavlja ovčereja. Vremščica in sosednja Gabrška gora sta grajeni iz eocenskih apnencev. Severna pobočja so pretežno porasla z bukovim gozdom, južna so v glavnem travnata. Vremščici pravijo domačini iz krajev na j. strani tudi Gora, vrhu pa Vrbanov vrh po cerkvici sv. Urbana, ki je nekoč stala na vrhu.

Z vrha je izredno lep razgled na vse strani. Orientacijska plošča na kamnitem stebru omogoča, da spoznamo bližnje in daljnje vrhove. Na s. se v bližini dviga Nanos, levo se kažejo Golaki v Trnovskem gozdu, zadaj pa Julijci. Na sv. vidimo Krim, Mokrec in Javornike, na v. pa seže pogled do Snežnika in Risnjaka. Na j. strani se spusti pogled prek travnatih pobočij v Vremsko dolino, na hribovite Brkine nad njo in se ustavi na Slavniku. Od jz. do sz. se za bližnro travnato planoto na slemenu Gabrške gore kažejo na kraški planoti vrhovi Veliko Gradišče, Veliki hrib, Sopada, Trstelj in Ter, ob dobri vidljivosti pa vidimo na obzorju tudi Dolomite.

Dostopi. Z ŽP Košana po v. hrbtu gore l h 45; z ŽP Gornje Ležeče po j. pobočju 1 h 30; z ŽP Vreme po j. pobočju in z. slemenu 1 h 45. V dolino med Vremščico in Slatno, kjer je planšarsko naselje s siramo, lokalna cesta z Gabrka 5 km; do vrha je še 30 minut.

Pri kamnitem stebru na vrhu je skrinjica z vpisno knjigo, kovinski žig je vgrajen na steber. PD Sežana.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Tu stopimo na obširne planinske pašnike pod vrhom Vremščice. Po z. razglednem pobočju se po planinski poti povzpnemo na 15 min oddaljeni vrh.


Ni opisa

Opis:

Kažipot nas usmeri na levo pot po bukovem gozdičku; po nekaj minutah smo na obširnih planinskih pašnikih. Kmalu se odcepi na levo planinska pot na ŽP Vreme, SPP pa se drži slemena in z. smeri. Pazimo na markacije, da ne skrenemo s prave poti na kolovoze in pota, speljana po pašnikih. Pot, deloma kolovoz, se rahlo spušča po slemenu, večinoma po pašnikih, malo pa tudi po borovih gozdičkih. Po 50 min z vrha pridemo na lokalno cesto, ki pripelje z Gabrka; cesto že po nekaj korakih zapustimo, kažipot pokaže na levo proti Škocjanskim jamam.

Po strmem, travnatem j. pobočju Gabrške gore se pot naglo spušča naravnost proti Vremski dolini; sprva je slabo vidna, zato pazimo na markacije na redkih borovih drevesih. Po 30 min smo v gozdu ob vznožju Gabrške gore; prečkamo gozdno cesto in nadaljujemo po lepi ravni poti.

višina: 477 m Ležeški Gabrk

Ni opisa

Opis:

Kmalu pridemo do železniške proge Pivka—Divača, ki jo prekoračimo na nezavarovanem prehodu.

Kmalu stopimo na obširne travnike v široki dolini med železniško progo na s. in regionalno cesto Ribnica-Divača na j. strani, imenovane Ležeški Gabrk po kraju Dolnje Ležeče ob jz. robu. Kljub temu, da so markacije zelo redke, nas travniška vozna pot varno vodi proti j., kjer vidimo na robu doline vzpetino z dvojno vrsto električnih daljnovodov, pod katerimi pelje SPP. Sredi travnika opazimo na desni strani poti športno letališče, nekdaj vojaško letališče, ki so ga uporabljali Avstrijci med 1. svetovno vojno, pozneje pa tudi Italijani. Kmalu pridemo do lepšega kolovoza, po katerem gremo do bližnje asfaltne ceste Ribnica-Divača. Nekaj metrov po cesti desno proti Divači in že krenemo po kolovozu na levo na vzpetino Škale. Na desni vidimo bližnjo gručasto vas Dolnje Ležeče. Po 15 min od ceste pridemo do križišča asfaltnih lokalnih cest; s križišča gremo naravnost do bližnje gručaste vasi Gradišče pri Divači (475 m) na j. pobočju griča Škale v neposredni bližini Škocjanskih jam. Na Škalah stoji s skrlami krita cerkvica sv. Helene s freskami iz leta 1490, delo Janeza iz Kastva.

Tik pred vasjo Gradišče se SPP loči od asfaltne ceste in zavije na desno zložno navzdol do stičišča s potjo, ki pride z desne iz Doljnih Ležeč.

višina: 437 m Gradišče pri Divači

Ni opisa

Opis:

Lepa ravna pot po borovem gozdu pripelje v 15 min do razgledišča na 164 m globoki steni, odkoder se odpira pogled na vasico Škocjan in na udorno Veliko dolino, obdano z mogočnimi stenami; v dolini pride za kratek čas na plano reka Reka. Še 10 min počasnega spusta imamo do Matavuna. Pešpot iz Dolnjih Ležeč v Matavun so zgradili leta 1885, ko so Škocjanske jame odprli za turistični obisk.

višina: 409 m Škocjanske jame

Matavun, 393 m, 54 preb., obcestno naselje ob asfaltni cesti Lokev—Vremska dolina—Ribnica. Od križišča z glavno cesto proti Kopru 3 km j. od Divače, je do Matavuna 2 km. Stare hiše so zgrajene v značilnem kraškem slogu, v kraju pa je tudi precej novih hiš, zgrajenih v zadnjih letih, ko se je hitreje začel razvijati turizem. Matavun je izhodišče za obisk Škocjanskih jam. Trgovina, več gostišč.

Škocjanske jame so poleg Postojnske najbolj znane jame v Sloveniji; uvrščajo jih med najlepše in najbolj zanimive jame na svetu. Leta 198o so bile vpisane v seznam svetovne naravne dediščine pri Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO).

Škocjanske jame je ustvarila reka Reka, ki pri vasici Škocjan zgine v podzemlje, na površje pa pride kot Timava pri Štivanu pod Devinom na Tržaškem. Prvi je raziskoval Škocjanske jame Jakob Svetina leta 1839, raziskovanje sta nadaljevala v letih 1851-1852 ob pomoči idrijskih rudarjev Adolf Schmidl in Ivan Rudolf, zaključili pa so ga v letih 1885-1893 ob sodelovanju domačinov tržaški jamarji Anton Hanke, Josip Marinič, Friderik Müller in Josip Novak. Leta 1885 so Škocjanske jame odprli za obisk, leta 1959 pa so jih elektrificirali.

Škocjanske jame so dolge dobrih 5 km. Za turistični ogled niso v celoti odprte, vendar so v enoinpolurni ogled vključeni najlepši predeli jam, kot so Tiha jama s tisočerimi kapniki najrazno-vrstnejših oblik, 1400 m dolg in 150 m globok kanjon Reke, v katerem buči voda v številnih brzicah in slapovih, Dvorana ponvic, ki so posebna zanimivost Škocjanskih jam, itd. Pozornost vzbujata tudi udorni kotlini Velika in Mala dolina; v davnini sta bili veliki podzemeljski jami, ki se jima je udrl strop; v obeh se Reka pokaže na površju. lz Velike doline so leta 1986 zgradili vzpenjačo, ki obiskovalcem olajša vrnitev iz jam.

Informacije http://www.park-skocjanske-jame.si/


2.3 km, 40 minut Škocjanske jame - Pared

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 450 m Pared

Ni opisa
6.7 km, 1 ura 50 minut Pared - Kozina

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 499 m Kozina

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Kozina - Kozina (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 492 m Kozina (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 615 m Lovski dom pod Glavico

Ni opisa
4.8 km, 1 ura 40 minut Lovski dom pod Glavico - Skleda

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 827 m Skleda

Ni opisa
3.3 km, 40 minut Skleda - Prešnica

Opis:

Po travniku se spustimo proti borovemu gozdu na j. pobočju Gabrovega vrha (837 m), ki niže preide v listnat gozd, v katerem prevladujeta bukev in gaber. Desno nad potjo se dviga skalnat čok, domačini ga imenujejo Stena, s katerega je lep razgled na Podgorski Kras in Šavrinsko gričevje za njim. Po lepi široki poti se zložno spuščamo v dolino, odkoder večkrat slišimo drdranje vlaka. Po 30 min od razglednega čoka prečkamo železniško progo Divača—Pulj, od katere se pri ŽP Prešnica odcepi železniška proga proti Kopru. Po vaški ulici vzporedno s progo pridemo v nekaj minutah v središče Prešnice pri cerkvi.

S Slavnika do Prešnice je 1 h 30 zmerne hoje.

višina: 463 m Prešnica
Prešnica,

480 m, 133 preb., strnjena vas ob stranski cesti Kozina—Podgorje ob vznožju Gabrovega vrha. V središču vasi je stara kamnita cerkvica sv. Jederti, zgrajena leta 1668, z značilnim kraškim prostostoječim zvonikom, ki pa je bil zgrajen leta 1867. Po pobočju nad vasjo pelje železniška proga Divača—Pulj. Vaščanom, ki imajo hiše na ravnem, pravijo Zdulanjci, onim na pobočju pa Zguranjci. Z roba nad vasjo je lep razgled po Podgorskem Krasu, planoti na višini okoli 500 m, ki se vleče od Socerba in Črnega Kala na z. do Lanišča na jv. na Hrvaškem. Čeprav stoji Prešnica na kraškem svetu, je v vasi tik pod nekdanjim šolskim poslopjem neusahljiv studenec. V okolici je več kraških jam, med njimi tudi Skednjič, v kateri so se skrivali vaščani ob vpadih Turkov.