Išči po točkah

Začetek: Osp

Konec: Ankaran

Razdalja: 12.9 km Čas hoje: 4 ure Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 59 m Osp

OSP, 53 m, 166 preb., gručasta vas v Osapski dolini, stisnjena pod strmo pobočje Brega. Podoba zgornjega dela vasi pod steno kaže vse značilnosti istrsko-kraškega kamnitega stavbarstva. V vasi stoji cerkev sv. Tomaža, zgrajena v 17. stoletju; njena predhodnica je stala v dolini. V dolini so polja, travniki, sadovnjaki in brajde vinske trte; v njej je čutiti vpliv bližnjega morja. Največja znamenitost kraja je mogočni skalni amfiteater nad vasjo, kjer po navpičnih in previsnih stenah plezajo alpinisti in prosti plezalci. V najglobjem delu amfiteatra je mogočen spodmol, kjer je bila nekoč kraška jama, a se je njen strop udrl; tu je vhod v jamo Grad ali Osapsko jamo. Pod spodmolom so ostanki gradu; pred jamo je ohranjen obrambni zid, za katerim so imeli vaščani zatočišče pred turškimi napadi. lz Osapske jame, dolge l km, priteka Osapska Reka, ki teče po dolini in ponikne malo pred izlivom v morje. V stenah raste Tommasinijeva popkoresa, ki so jo prvič odkrili ob koncu prejšnjega stoletja prav v teh stenah; v gozdičku nad spodmolom je edino samoniklo lovorovo rastišče v Sloveniji, v njem pa raste tudi zimzeleni hrast ali črnika. V stenah gnezdijo poleg kavk in skalnih golobov tudi zelo redke vrste ptic: velika uharica, planinski hudournik in modri drozg. V drugem, nekoliko južnejšem udoru, je manjša jama, imenovana Mišja luknja.



Opis:

SPP nadaljujemo po vaški cesti, po kateri smo prišli v Osp, do lokalne ceste Črni Kal—državna meja—Žavlje, jo prekoračimo in gremo po vaški cesti proti vznožju Tinjanskega hriba. Na desni je lepo urejen kamp »Pr' stari cerkvi«, potem pa po mostičku prekoračimo Osapsko reko.

višina: 31 m Osapska reka (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Po 10 min se s ceste odcepi na desno pot, po kateri se zmerno vzpenjamo na obširno travnato pobočje Golega brda, redko poraslo z brini in nizkimi bori.

višina: 119 m Golo brdo

Ni opisa
1.1 km, 30 minut Golo brdo - Podgorci

Opis:

Pot pelje naravnost navzgor; če se ozremo nazaj, imamo lep razgled na Osapsko dolino, kraško planoto nad njo in na Zaveljski zaliv. S travnika popelje pot v borov gozd in postane gozdni kolovoz. Kmalu pridemo do gozdne ceste Rižana-Tinjan; po njej gremo desno.

višina: 270 m Podgorci

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo do bližnje lokalne ceste Plavje-Tinjan. Smo tik pod vrhom Tinjanskega hriba z RTV pretvornikom.

višina: 0 m Podgorci (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Nadaljujemo do bližnje lokalne ceste Plavje-Tinjan. Smo tik pod vrhom Tinjanskega hriba z RTV pretvornikom.


Ni opisa

Opis:

Po nekaj minutah skrenemo s ceste na široko gozdno pot, ki po s. strani zaobide vrh in pripelje naravnost v vas.

višina: 361 m Tinjan
Vrh:

Tinjanski hrib je najlepše razgledišče Slovenske Istre. Na z. je za Miljskimi griči Tržaški zaliv z manjšima Koprskim in Miljskim zalivom; lepo vidimo Trst in grad Miramar, ob zelo dobri vidljivosti pa se vidijo tudi Benetke. Na s. strani je Osapska dolina in nad njo strmi Breg, kjer Spodnji Kras strmo pada v dolino, pogled pa seže prek Nanosa in Trnovskega gozda do Dolomitov in Julijcev. Proti v. vidimo skalni rob Podgorskega Krasa nad Črnim Kalom, zadaj pa Slavnik in Kojnik ter vrhove v Čičariji proti Učki. Pogled na j. se najprej ustavi na Šavrinskem gričevju v zaledju slovenske obale, naprej proti j. pa se pokaže velik del Istre. Lepo vidimo Koper, Izolo in Beli Križ nad Piranom.


TINJAN, 374 m, 151 preb., gručasta vas vrh razglednega Tinjanskega hriba. Na vrhu je bilo prazgodovinsko gradišče, pozneje rimska in srednjeveška trdnjava; ostanki obzidij se še vidijo pri cerkvici sv. Mihaela, ki je dobila sedanjo obliko leta 1704. Preproste kamnite hiše stojijo tesno druga ob drugi, tako da napravi kraj vtis trdnjave. Nemci so oktobra 1943 požgali 7 hiš. Največ, kar 479 prebivalcev, je štela vas leta 1910, močno pa se je zmanjšalo po 2. svetovni vojni, ko so zaradi skope zemlje odšli za zaslužkom v mesta. Uspeva sadno drevje, njive so niže na planoti Ravni, pašniki pa na pobočju proti Ospu in Gabrovici.



Opis:

S Tinjana do 4 km oddaljenih Spodnjih Škofij pelje SPP ves čas po lokalni asfaltni cesti, speljani po odprtem slemenu Tinjanskega hriba, ki se polagoma spušča proti z. Odpirajo se lepi razgledi na gričevnat svet z vasjo Plavje, na Tržaški zaliv in Trst na s. strani, na Zgornje in Spodnje Škofije ter na Miljski polotok proti z., na Koprski zaliv in Koper na jz. ter na Savrinsko gričevje na j. Najprej pridemo v naselje Zgornje Škofije; veliko novih hiš so zgradili v zadnjih letih. Trije nekdanji mali zaselki Četrta, Tretja in Druga Škofija (Prva Škofija so Spodnje Škofije) so že združeni v skupno naselje Zgornje Škofije. Kraj je dobil ime po kolonih, ki so jih tod imeli koprski škofje. Tu se že srečamo z oljkami in figovci, ki opominjajo, da se bližamo morju. Kar hitro bomo prišli do mednarodne ceste Koper—Trst in v naselje Spodnje Škofije.

S Tinjana na Spodnje Škofije je 1 h.

višina: 81 m Spodnje Škofije

SPODNJE ŠKOFIJE, 75 m, 1221 preb., naselje ob mednarodni cesti Koper—Trst na prevalu med Tinjanskim hribom (374 m) na v. in Miljskimi hribi (Kaštelir, 244 m) na z. K naselju spada tudi šest bližnjih zaselkov. Na s. strani prevala je 2 km oddaljeni mejni prehod. Še pred dobrim stoletjem so bile Škofije čisto kmečka vas. Vpliv Trsta, pozneje pa pomembna prometna in obmejna lega, so povsem spremenili značaj kraja, ki se je razvil v malo mestece. Prebivalci so zaposleni v Kopru in Dekanih, nekaj tudi v Trstu in Miljah, v domačem kraju pa se ukvarjajo s turizmom, gostinstvom, trgovino in obrtjo, nekaj pa jih dela v obmejnih službah.


3.3 km, 45 minut Spodnje Škofije - Hrvatini

Opis:

Na priključku lokalne ceste s Tinjana na mednarodno cesto Koper—Trst gremo desno proti cerkvi do bližnje bencinske črpalke, kjer na nasprotni strani pri mesnici zavijemo na asfaltno krajevno ulico. Po njej se zložno vzpenjamo v smeri proti z. Ko pridemo do zadnjih hiš, smo na klancu Čuk, odkoder vidimo tik pred seboj na slemenu Miljskega polotoka naselje Jelarji (165 m). Na vrhu klanca se za zadnjo hišo odcepi na levo kolovoz, po katerem bomo nadaljevali pot; asfaltna cesta pa se vzpne v Jelarje. S Čuka se spustimo v dolinico pod Jelarji, kjer se kolovoz obrne proti z. Hodimo po pobočju tik nad dolino. Okrog nas so oljčni nasadi. Na levi lepo vidimo pristanišče in mesto Koper ter Koprski zaliv. Nad cesto je nekaj samotnih hiš. Kmalu zagledamo na širokem pobočju proti morju lepo urejene vinograde. Ko smo že pol ure na poti pridemo do poslopja »Starega gradu«, Spodnje Škofije 127. Tu se kolovoz konča, mi pa preidemo po obokanem prehodu na drugo stran poslopja. Naprej gremo po spodnji poti, ki se komaj opazno dviga po z grmovjem in nizkimi hrasti poraslem pobočju. Po 15 min se pot zložno vzpne proti zaselku Božiči, ki ga zagledamo pred seboj. Pri prvih hišah zaselka Božiči s hišnimi številkami Hrvatini zavijemo po vaški ulici levo, po nekaj korakih pa na desno do regionalne ceste Škofije—Kolomban, na katero pridemo pri gostilni »Tri pinije«.

S Spodnjih Škofij 45 minut.

višina: 163 m Hrvatini

HRVATINI, 120 do 160 m, 1126 preb., slemensko naselje v osrčju Miljskega polotoka med Miljskim zalivom na s. in Koprskim zalivom na j. Sestavlja ga šest zaselkov. Prebivalci so v glavnem zaposleni v Ankaranu, Kopru in Dekanih, nekaj pa jih dela tudi v Miljah in Trstu. Na j. gričevnatih pobočjih so obsežni vinogradi; najbolj znani sorti sta malvazija in refošk. Gojijo tudi oljke, na s. strani slemena pa so večinoma njive in sadovnjaki. Na območju Hrvatinov je več opuščenih kamnolomov; v drugi polovici 19. stol. so v njih lomili kamenje za gradnjo tržaškega pristanišča.

S slemena se odpira prelep pogled na Miljski zaliv, Milje in Trst v neposredni bližini, ki smo jih že zagledali, ko smo v Božičih prišli na regionalno cesto. Še lepši je razgled z vzpetin Gradišče ali Kaštelir (244 m) na desni, kjer je bila nekdaj ilirska naselbina, in z Vrha sv. Mihela (198 m) na levi. Prek obeh vzpetin teče državna meja, ki je med njima potegnjena v ravni črti. Pred nami je na tej strani zaliva mesto Milje, na drugi strani pa industrijsko pristanišče v Škednju, levo ladjedelnica sv. Marka in j. del Trsta. Na v. strani zaliva se bleščijo velike cisterne ob robu naselja Žavlje, daleč zadaj pa se v tej smeri kaže Nanos, pred njim vidimo na kraški planoti znano vas Bazovico. Če je ozračje čisto, se nad Trstom in za planoto Krasa in Trnovskega gozda vidijo Julijske Alpe s Triglavom.


2.2 km, 45 minut Hrvatini - Ankaran

Opis:

Po regionalni cesti, na katero smo prišli pri gostilni Tri pinije, zavijemo na levo proti z. Miljskega polotoka. Na prvem odcepu se po asfaltni ulici spustimo na levo v središče naselja Hrvatini. Skozi naselje pridemo na regionalno cesto iz Hrvatinov (in iz Milj) proti Kopru. Po cesti se zložno spuščamo do bližnjega odcepa ožje asfaltne ceste v Ankaran; kažipot na odcepu. Smo v zaselku Norbedi, hišne številke Hrvatini. Skozi lep zaselek pridemo v nekaj minutah do nove ceste, ki pripelje z desne po pobočju. Po cesti se spustimo do bližnjega kovinskega električnega droga, kjer se na desno odcepi gozdni kolovoz »Ivančičeva cesta« (dvojezična ulična tabla). Na to cesto nas usmeri planinska markacija. Po kakšnih 250 m hoje po kolovozu se odcepi na desno široka planinska pot, ki je tudi trim steza in se spusti skozi goščavo ha z. strani slemena. Po 15 min pridemo na plano do nove ankaranske cerkve. Od cerkve gremo okoli 100 m po cesti, potem pa zavijemo v desno in po 10 min smo že pri zadnji točki Slovenske planinske poti, pri bifeju »Bistro« pri ankaranski pošti. S Hrvatinov 45 minut.

S Spodnjih Škofij do Ankarana je 1 h 30.

višina: 28 m Ankaran

ANKARAN, 18 m, 2984 preb., zdraviliško turistično naselje na j. obali Miljskega polotoka; k Ankaranu spada še devet zaselkov. Razpotegnjeno naselje leži ob cesti, ki se odcepi na križišču cest Koper - Trst - Ljubljana in pelje na mejni prehod Lazaret. Središče naselja je v novem stanovanjskem predelu s. od ceste, kjer so AP, pošta in trgovski center, na j. strani pa turistični kompleks z morskim kopališčem, hotelom Adria in počitniškimi domovi. V naselje Ankaran spadata tudi Ortopedska bolnišnica s posebno osnovno šolo v Valdoltri in Mladinsko zdravilišče Rdečega križa Slovenije na Debelem Rtiču. Precej prebivalcev je zaposlenih v obeh zdravstvenih zavodih in turizmu, ki se je močno razvil po letu 1960, drugi pa delajo v Kopru in Dekanih. Sredozemsko podnebje in zavetna lega dajeta odlične pogoje za rast subtropske flore, pridelovanje zgodnjega sadja, poljščin in vrtnin ter za vinogradništvo.

Območje Ankarana je bilo naseljeno že v rimski dobi. Najbrž se je imenovalo Ultra, kar je za takratne prebivalce Kopra pomenilo kraj onstran morja. Predhodnica današnje cerkve sv. Nikolaja je bila zgrajena okoli leta 900. Leta 1072 jo je tržaški škof podelil benediktinskemu samostanu v Benetkah, ki je tu postavil samostan sv. Nikolaja. Po ukinitvi samostana je leta 1775 kupil stavbo koprski plemenitaš Madonizza; leta 1922 je bila preurejena v hotel Adria, ki je bil po 2. svetovni vojni popolnoma obnovljen. Nekdanja samostanska cerkev je v novejšem času prav tako namenjena za gostinsko ponudbo. Leta 1984 je bila posvečena nova sodobna cerkev sv. Nikolaja, ki je bila zgrajena v razvijajočem se novem naselju; s slikami jo je opremila akademska slikarka Mira Ličen iz Pirana in si jo velja ogledati. Mimo nje smo prišli na naš cilj - v Ankaran.

Žig je v bifeju »Bistro«, Regentova ulica 1 (stanovanjsko-poslovni blok, v bližini je tudi pošta Ankaran). Za žig skrbi OPD Koper.