Išči po točkah

Začetek: Poljana

Konec: Ptujska gora

Razdalja: 121.4 km Čas hoje: 35 ur 40 minut Zahtevnost: Lahka pot Označenost: Označeno

Opis

višina: 447 m Poljana

POLJANA, 450 m, 139 preb. Razloženo naselje z gručastim jedrom ob cerkvi sv. Janeza Krstnika leži v srednjem delu Mežiške doline ob regionalni cesti Prevalje–Črna na Koroškem. Tam se odcepi cesta čez mejni prehod Holmec na avstrijsko Koroško. Nekdanje kmečko naselje je spremenilo svojo podobo, saj so tam zgradili stanovanjske hiše tudi zaposleni iz drugih krajev Mežiške doline. Gotska cerkev sv. Janeza Krstnika ima bogato notranjost. V prezbiteriju je križni obok z rebri, ki rastejo neposredno iz sten. Velika dragocenost je plastika na glavnem oltarju iz začetka 16. stol. z glavo sv. Janeza Krstnika na krožniku. Na oltarni mizi je vzidan rimski nagrobnik. Pri hiši št. 14 raste mogočna stara lipa, katere deblo obsega kar 580 cm.

Na Poljani je bilo 7. julija 1904 veliko slovensko zborovanje. Leta 1935 so na bližnjem polju uprizorili množično zgodovinsko igro Franceta Brenka, takratnega učitelja na Strojni, Poslednje ustoličenje. Poljana je dala leta 1907 naslov in delno tudi snov pisatelju in tedanjemu župniku na bližnjem Šentanelu Francu Ksaverju Mešku za roman Na Poljani. O tem kraju je v potopisu Od Meže do Poljane pisal tudi pisatelj Prežihov Voranc.

Na Poljani so 13. in 14. maja 1945 potekali zadnji boji 2. svetovne vojne. Borci XIV. divizije in 3. jugoslovanske armade so tam ustavili nemške kolone, ki so se umikale proti Pliberku. V hiši Poljana 22 je poveljstvo naše vojske od predstavnikov nemških enot zahtevalo, naj se vdajo. Ker tega niso hoteli storiti, so jih borci XIV. divizije, ki so obvladovali cestno križišče, s silovitim ognjem prisilili, da so položili orožje. Borci NOV so tedaj na Poljani zajeli približno 11.000 nemških vojakov. Skupaj z Britanci so 15. maja 1945 v bližini Pliberka k vdaji prisilili tudi ustaške in kvislinške enote, ki so se še vedno upirale. S tem je bila končana 2. svet. vojna v Evropi. Ob robu naselja stoji spomenik XIV. diviziji in 3. armadi, ki sta na tem kraju razorožili nemško armado, ob cestnem križišču pa je veličasten spomenik Svobodi in miru, delo kiparja Stojana Batiča, odkrit maja 1985 ob 40. obletnici osvoboditve. Skulptura simbolizira razpočeno bombo, iz nje pa vzletavajo golobi, glasniki miru.


2.7 km, 40 minut Poljana - Reka Meža

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Nadaljujemo do središča kraja Poljana.

višina: 0 m Reka Meža

Ni opisa
1 km, 20 minut Reka Meža - Prevalje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 0 m Prevalje

Ni opisa
1.5 km, 20 minut Prevalje - Sveta Barbara

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 404 m Sveta Barbara

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 386 m Ravne na Koroškem

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 444 m Kotlje

Ni opisa
1 km, 20 minut Kotlje - Rimski vrelec

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 479 m Rimski vrelec

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
Planinska postojanka:

Dom stoji na Selah, na sončni jasi ob robu gozda pod Ravnjakovim vrhom vzhodne rame Uršlje gore ali Plešivca. Prvo, manjšo kočo, so zgradili delavci takratne Okrajne pošte Slovenj Gradec pod vodstvom Martina Prevorčnika in jo odprli 12. junija 1955. Kočo je leta 1957 prevzelo novoustanovljeno PD PTT Maribor. Leta 1969 so h koči dozidali velik restavracijski prostor, nad katerim so leta 1986 zgradili še nadzidek in ga funkcionalno povezali s starim objektom. Povečano in posodobljeno postojanko so odprli ob proslavljanju 30-letnice društva 28. junija 1987 in jo preimenovalli v Poštarski dom. Dom je stalno odprt. V treh gostinskih prostorih je 100 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 40 sedežev; v 10 sobah je 30 postelj, na skupnem ležišču pa 8 ležišč; WC in umivalnici s toplo in mrzlo vodo v pritličju in nadstropju; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.


2.2 km, 30 minut Poštarski dom pod Plešivcem - Sele

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Od cerkve sv. Roka gremo po cesti mimo župnišča in gostilne Klančnik zložno navzgor do križišča cest v bližini zaselka Zgornja ves, ki je del naselja Sele. Na križišču zavijemo po levi cesti mimo Gostenčnikove domačije do bližnjega razpotja, na katerem gremo naprej po desni cesti zložno navzgor do električnega droga. Tam nas kažipot usmeri s ceste na levo proti bližnji domačiji Španžel, Sele 33. Mimo domačije in gospodarskih poslopij pridemo na travnik, po katerem vodi steza naravnost navzgor k Poštarskemu domu. Od cerkve sv. Roka je 30 min.

višina: 577 m Sele

Sele (610 m) so razloženo naselje na sv. pobočjih pod Uršljo goro. Jedro naselja je Selška ves pri farni cerkvi sv. Roka, zgrajeni leta 1642; stavba je pozno gotska, v njej je baročna oprema. Pri cerkvi raste lipa z obsegom debla 400 cm. V Selah je od leta 1921 do smrti živel in ustvarjal župnik, pripovednik in dramatik Franc Ksaver Meško (1874 - 1964), ki je pokopan na pokopališču pri cerkvi. Nanj spominja tudi plošča na župnišču.


1.1 km, 10 minut Sele - Apačnik

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri Apačniku zavijemo nekaj korakov po asfaltirani cesti na levo, potem pa na desno čez Selčnico in mimo žage po kolovozu strmo v gozdnat breg. Po 10 min. stopimo na obsežen travnik, od koder zagledamo pred seboj zvonik cerkve sv. Roka na Selah. Steza v to smer nas pripelje do asfaltirane ceste, po kateri se zložno povzpnemo na Sele. Od Apačnika je 30 min. Sele, 610 m, 262 preb., so razloženo naselje na sv. pobočjih pod Uršljo goro. Središče naselja je Selška ves pri župnijski cerkvi sv. Roka, zgrajeni leta 1642. Cerkev je gotska stavba, v njej je baročna oprema. Na Selah je od leta 1921, ko je bil po plebiscitu na Koroškem od tam zaradi slovenske drže pregnan, do smrti živel in ustvarjal župnik, pripovednik in dramatik Franc Ksaver Meško (1874-1964), na pokopališču v bližini cerkve pa je tudi njegov grob. Nanj sicer spominja plošča na župnišču; v njem je tudi Meškova spominska soba.

višina: 435 m Apačnik

Ni opisa
2.7 km, 50 minut Apačnik - Grajski grič

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Ob poti so nove hiše naselja Stari trg. Po 30 min. hoje iz Slovenj Gradca pridemo na slemenu na cesto, po kateri se spustimo navzdol do gostilne Na klancu in do regionalne ceste Slovenj Gradec-Kotlje-Ravne na Koroškem. S slemena je lep pogled na Uršljo goro pred nami in na z. del Pohorja za nami. Po cesti naredimo nekaj korakov na desno navzdol, potem pa zavijemo levo v gozd. Po 20 min. hoje po lepi, precej ravni poti po smrekovem gozdu se precej strmo spustimo v dolino potoka Selčnica do domačije Apačnik, Vrhe 9, in stare cerkvice sv. Miklavža ob njej. Iz Slovenj Gradca do tja je 1 h. Vrhe, 550 m, 295 preb., so zelo razloženo naselje po dolini Selčnice in hribovju v njenem povirju.

višina: 525 m Grajski grič

Ni opisa

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Pri kapelici naproti gostilne in trgovine zavijemo s ceste na desno mimo nove hiše, prečkamo potoček in se povzpnemo mimo kapelice v hrib do kolovoza ter po njem desno v gozd. Po nekaj minutah smo na travniku, po katerem se zložno vzpnemo na sleme, ki se vleče od Grajskega griča proti zahodu.

Na hiši št. 3, kjer je preživel mlada leta kipar Franc Berneker (1874 - 1932), je spominska plošča. Župna cerkev sv. Radegunde na vzpetini nad naseljem se prvič omenja konec 14. stol.; sedanja ladja je iz 15. stol., prezbiterij s kripto pa iz leta 1529. Ob cerkvi je župnišče, zgrajeno v italijanskem renesančnem slogu okoli leta 1600. Na Grajskem griču, kjer je v 11. stol. stal grad s cerkvijo, stoji zdaj poznoromanska cerkev sv. Pankracija iz prve polovice 13. stol.; pri cerkvi je mogočen stolp z nad 3 m debelimi zidovi, katerega spodnji del je ostanek grajskega stolpa iz 11. stol. Cerkev obdaja obzidje s strelnimi linami. Ob poti po pobočju Grajskega griča so kapelice križevega pota.



Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

Iz Slovenj Gradca na Uršljo goro teče TV skupaj s SPP. Z Glavnega trga gremo do križišča cest proti Velenju in Podgorju v bližini Name. S križišča naredimo nekaj korakov po Podgorski cesti do ozke kratke ulice na desno, prečkamo potok Suhadolnica in se po cesti čez polje usmerimo v bližnji Stari trg, 419 m, 627 preb. To je razloženo naselje na robu Slovenjgraške kotline z gručastim središčem ob vznožju vzpetine, kjer je tudi župnijska cerkev sv. Radegunde. Cerkev je bila prvič omenjena konec 14. stol.; zdajšnja ladja je iz 15. stol., prezbiterij s kripto pa iz leta 1529. Ob cerkvi je mogočno župnišče, zgrajeno okoli leta 1600 v italijanskem renesančnem slogu. Na Grajskem griču, kjer je v 11. stol. stal grad s cerkvijo, stoji poznoromanska cerkev sv. Pankracija iz prve polovice 13. stol.; pri cerkvi je mogočen stolp z več kot 3 m debelimi zidovi, njegov spodnji del pa je ostanek grajskega stolpa iz 11. stol. Cerkev obdaja obzidje s strelnimi linami. Na hiši Stari trg 3, v kateri je v mladosti živel kipar Franc Berneker, je spominska plošča. V Starem trgu je bil rojen borec in poveljnik več enot NOV Anton Plešnik - Murat (1919–1945), ki je 3. marca 1945 padel v boju z Nemci na Kolovratu (občina Zagorje ob Savi) kot poveljnik I. SNOUB Tone Tomšič.

višina: 408 m Slovenj Gradec

SLOVENJ GRADEC, 410 m, 7712 preb. Mesto leži na prodni terasi v kotu Slovenjgraške kotline, kjer se stikata Mislinjska in Podgorska dolina. Nove mestne četrti se širijo na višji vzhodni terasi Spodnji Legen, v spodnjem delu Podgorske doline ter ob cestnih vpadnicah iz velenjske in dravograjske smeri. Mestece med gorami, kot ga je ljubkovalno poimenoval pisatelj Franc Ksaver Meško, ima izjemno lepo lego med Uršljo goro in Pohorjem.

Območje Slovenj Gradca je bilo naseljeno že sredi prvega tisočletja pr. n. št.; o tem priča veliko ilirsko grobišče na Legnu. V zadnjem stoletju pr. n. št. je bila na Grajskem griču (526 m) keltska naselbina. Za časa Rimljanov je pod Grajskim gričem peljala pomembna cesta Celeia–Virunum na Koroškem. Ob njej se je na območju Starega trga razvilo naselje Colatio s poštno postajo. Leta 1091 je že bilo na Grajskem griču utrjeno bivališče z gradom, pod njim pa naselje, imenovano Gradec. Leta 1165 je bilo naselje že omenjeno kot Windisch Graz, da bi ga razlikovali od nemškega Gradca. Na Puščavi za Grajskim gričem so odkrili grobišče 136 grobov z nakitom in posodo; le-to dokazuje slovansko naselitev v 10. in 11. stol. Ker naselbina pod Grajskim gričem ni imela večjih razvojnih možnosti, so grofje Andechs-Meran, posestniki Mislinjske doline, na terasi med Mislinjo in Suhadolnico ustanovili novo naselje ter ga poimenovali po naselbini pod Grajskim gričem. Novo naselje se je začelo razvijati v letih od 1167 do 1180. Leta 1251 je kraj omenjen kot trg z župnijo, deželnim sodiščem, mitnico in kovnico denarja. Trg je Ulrih III. leta 1267 povzdignil v mesto. Zavarovali so ga z obzidjem, stolpi in jarki. V mestu sta cveteli trgovina in obrt. Leta 1407 je bil Slovenj Gradec z Mislinjsko dolino priključen Štajerski. S tem se je končala 200 let trajajoča oblast oglejskih patriarhov nad tem območjem. Špital (ubožnico) je mesto dobilo leta 1419, okoli 1450 pa tudi bolnišnico. Mestno pravo datira iz leta 1440. Upravo je vodil magistrat, načeloval mu je mestni sodnik; sprva mu je pomagalo pet svetnikov, od leta 1460 pa dvanajst. Mesto se je razvijalo kot trgovsko in obrtno središče.

Slovenj Gradec pa je doživljal tudi hude čase. V letih 1471, 1476, 1478 in 1480 so v mestu ropali in požigali Turki. Leta 1489 so mesto zavzeli Madžari, vendar so se morali že leto pozneje umakniti pred cesarjevo vojsko. Mesto je kar petkrat pogorelo, prvič leta 1509, zadnjič 1903. V njem so večkrat izbruhnile tudi kužne bolezni.

Slovensko ime mesta je leta 1577 prvič zapisal Primož Trubar: »... v Slovenskim Gradci«. Slovenj Gradec se je hitreje razvijal v novem veku. V 18. stol. je bilo v njem več kot 150 mojstrov in vajencev različnih obrtnih strok; nekaj delavnic je preraslo v tovarne. Razvoj mesta so pospešili leta 1829 zgrajena deželna cesta, leta 1849 sedež okrajnega glavarstva, zlasti pa leta 1899 zgrajena železnica, vendar je bila, žal, leta 1968 ukinjena. Hitrejši razvoj je Slovenj Gradec doživel v obdobju med obema svetovnima vojnama, ko je postal industrijsko, trgovsko in upravno središče, leta 1920 pa je dobil tudi meščansko šolo. V tem obdobju je bilo mesto cenjeno tudi kot letoviški kraj.

Po 2. svet. vojni, zlasti pa po osamosvojitvi Slovenije, se je Slovenj Gradec razvil kot gospodarsko, trgovsko, zdravstveno, šolsko, kulturno, denarno ter upravno središče Mislinjske doline in koroške krajine. Mesto se je razširilo iz starega mestnega jedra, zgrajeni so bili številni stanovanjski bloki in številne stanovanjske hiše. Meščanom in okoličanom dajejo delo družba Prevent, tovarna opreme Nieros Metal, tovarna pohištva Lesna Pameče, tovarna oblazinjenega pohištva Nova oprema, tovarna za izdelavo izdelkov za avtomobilsko in pohištveno industrijo Johnson-Controls, več velikih trgovskih centrov, več manjših podjetij in številne storitvene dejavnosti. V bolnišnici se zdravijo bolniki s Koroškega in tudi od drugod. V mestu ima sedež Koroška banka, tam je tudi več poslovalnic drugih bank. Otroci in mladina se izobražujejo v treh osnovnih šolah, glasbeni šoli, srednjih šolah različnih smeri, gimnaziji in v višji strokovni šoli. Kulturni utrip dajejo mestu Galerija likovnih umetnosti, Koroški pokrajinski muzej, Sokličev muzej s spominsko sobo pisatelja Meška, knjižnica in številne kulturne prireditve. V mestu imajo sedež okrožno in okrajno sodišče, mestna občina, lekarna, zdravstveni dom, pošta, gozdno gospodarstvo, upravna enota in Gorsko turistični center Kope. V njem sta dva hotela in več gostinskih lokalov, več samopostrežnih in drugih trgovin, turistična poslovalnica itd. V začetku leta 1995 je občina Slovenj Gradec postala mestna občina

V mestu si kaže poleg galerije in muzejev ogledati tudi kulturnozgodovinske spomenike. Župnijska cerkev sv. Elizabete je bila posvečena leta 1251; prvotno romansko cerkev so okoli leta 1400 gotizirali, zdaj pa je v njej lepa baročna oprema iz 18. stol. Ob župnijski cerkvi stoji cerkev Svetega duha, ki je bila kot špitalska cerkev zgrajena v 15. stol.; v njej so dragocene slikarije in oprema, zlasti pasionske freske iz okoli leta 1455 na severni steni prezbiterija. Pomembna stavba je tudi obnovljeni grad Rotenturn, zgrajen leta 1493, zdajšnjo obliko pa je dobil v prvi polovici 18. stol. Mestna hiša (rotovž) iz 17. stol. je bila predelana leta 1885, v njej sta zdaj galerija in muzej.

V Slovenj Gradcu je bilo rojenih več znanih kulturnih ustvarjalcev, med njimi skladatelj Hugo Wolf (1860–1903) in slikar Franc Berneker (1874–1932). Tam sta živela znani slikar samouk Jože Tisnikar (1928–1998) in Jakob Soklič (1893–1972), župnik ter zbiralec različnih predmetov in umetnin od prazgodovine naprej. V Slovenj Gradcu živi in ustvarja akademski slikar Karel Pečko (roj.1920), ustanovitelj in dolgoletni vodja Galerije likovnih umetnosti, ki je leta 1966 pod pokroviteljstvom Organizacije združenih narodov pripravil odmevno razstavo o miru, humanosti in sodelovanju med narodi. Mednarodna organizacija OZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je zaradi kulturnih prireditev mednarodnega pomena leta 1989 razglasila Slovenj Gradec za mesto glasnik miru.

Slovenj Gradec je bil pomembno središče narodnoosvobodilnega gibanja v Mislinjski dolini. Organizacijo odpora je vodil inž. Rado Iršič. Kmalu po okupaciji so Nemci zaprli veliko narodno zavednih ljudi, jih pregnali v Srbijo, Bosno in na Hrvaško ali internirali v taborišča. Že leta 1941 so v Mislinjski dolini delovale partizanske skupine, tudi slovenjgraška. 16. oktobra 1941 so Nemci to skupino razbili, tri borce pa ustrelili. Precej znanih Slovenjgradčanov so ustrelili kot talce, številni so sodelovali v NOB. V grobnici v parku za cerkvijo je pokopanih 323 padlih borcev NOV, talcev in žrtev fašizma, pa tudi borci patrulje Pohorskega bataljona, ki so jih Nemci ubili januarja 1943, ter borci XVII. divizije NOV, padli maja 1945 v bojih za osvoboditev Slovenj Gradca. V grobnici so pokopani tudi narodni heroji, sicer domačini Franjo Vrunč, Rado Iršič in Lado Mavsar. Njihovi doprsni kipi so postavljeni v spominskem parku ob grobnici. Pred gostiščem Pohorje stoji spomenik zmage v spomin na padle borce NOV in žrtve okupatorja iz Slovenj Gradca.

Na Brdih pri Slovenj Gradcu je bila jeseni 1943 ustanovljena kurirska postaja S-31. Prvi komandir je bil Božo (priimek ni znan), na postaji pa so bili sprva trije kurirji, pozneje pa jih je bilo tudi več. Vzdrževali so zveze s postajami S 9 na območju Ribnice na Pohorju, S-34 nad Velunjskim grabnom in S 23 pri Radegundi na Golteh. Kurirska postaja S-31 se je zaradi pogostih nemških hajk petkrat selila na nove lokacije nad Mislinjsko dolino. Pri opravljanju kurirskih nalog je padel kurir Ferdo Hartman - Nanta.



Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 466 m Tomaška vas

Ni opisa
0.8 km, 20 minut Tomaška vas - Turiška vas

Opis: Opomba: odsek je v osnovi opisan v nasprotno smer poteka, zato je potrebno to upoštevati pri navodilih

In potem je bila na ovinku v Turiški vasi markacija in čeprav ni najbolje označeno, se ravnaš po opisu v knjižici.

višina: 482 m Turiška vas

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 502 m Mislinjska Dobrava

Ni opisa
1.4 km, 30 minut Mislinjska Dobrava - Dovže

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 522 m Dovže

Ni opisa
3.3 km, 1 ura Dovže - Mislinja

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 592 m Mislinja

Ni opisa
11.3 km, 4 ure 20 minut Mislinja - Kraguljišče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1454 m Kraguljišče

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1427 m Petrova koča (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1477 m Rogla (naselje)

ROGLA je eden od treh velikih turistično-rekreacijskih središč na Pohorju. Smu-čišča se razprostirajo na 100 ha. V centru so športna dvorana, teniška igrišča, igrišča za nogomet, rokomet, košarko in odbojko, pokrit bazen in različna orodja za izboljšanje kondicije. Prenočišča so v hotelu Planja, v depandansi Brinje in v bungalovih. Na Rogli je tudi trgovina in več manjših gostišč. Pred zgraditvijo hotela je na tem kraju stala Koča na Rogli, last PD Zreče, zdaj pa je delno vgrajena v gostinski del hotela Planja.

Območje Rogle je imelo pomembno vlogo med NOB, saj so čezenj vodile partizanske poti z j. na s. stran Pohorja. Po prihodu XIV. divizije na Štajersko se je v partizanske enote vključevalo vedno več borcev. Na Rogli je bil 27. junija 1944 ustanovljen 2. pohorski odred. Poleti 1944 je na Rogli delovala baza za sprejem pomoči, ki so jo odmetavala zahodna zavezniška letala. Na Skrivnem vrhu, z. od Rogle, je bila skrita partizanska tehnika »Sova«. Pod Javoričem, v bližini poti TV proti Ribniški koči, je leta 1944 delovala partizanska bolnišnica Tihi dol. Na Rogli je tudi več spomenikov padlim borcem NOV. Od razglednega stolpa proti hotelu je grob petih borcev 4. operativne cone s spomenikom, ob poti proti Ribniški koči grob s spomenikom šestim padlim borcem, na j. pobočju pod razglednim stolpom pa spomenik in grob dvanajstih padlih borcev. Vsi so padli na Rogli, to pa priča, da so se enote NOV tam večkrat spopadle z Nemci.

Na Roglo se lahko pripeljemo po regionalnih cestah iz Zreč (14 km), Oplotnice (22 km) in iz Lovrenca na Pohorju (15 km). Dostopi so po označenih planinskih poteh, in sicer iz Zreč skozi Resnik (3 h 30) ali skozi Gorenje (3 h), iz Mislinje čez Tolsti vrh (4 h) in iz Vitanja po Konjiški spominski poti (4 h) ali čez Ovčarjev vrh (3 h 30).


1.7 km, 30 minut Rogla (naselje) - Konjiška planja

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1435 m Konjiška planja

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1264 m Gradišče (razpotje)

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Gradišče (razpotje) - Gradišče

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 1286 m Gradišče

Ni opisa
5.1 km, 1 ura Gradišče - Božje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 863 m Božje

Ni opisa
2.1 km, 30 minut Božje - Sv. Miklavž

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 676 m Sv. Miklavž

Ni opisa
2.2 km, 20 minut Sv. Miklavž - Oplotnica

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 371 m Oplotnica

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa
8.5 km, 2 uri 20 minut Slovenska Bistrica (razpotje) - Poljčane

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 261 m Poljčane

Ni opisa

Opis:

Z ŽP in AP po cesti skozi naselje in čez Dravinjo v Zgornje Poljčane ob vznožju Boča.

višina: 264 m Zgornje Poljčane

Ni opisa
1.7 km, 1 ura Zgornje Poljčane - Baba

Opis:

lz Poljčan (262 m) čez Babo. Z ŽP in AP po cesti skozi naselje in čez Dravinjo v Zgornje Poljčane ob vznožju Boča. Po glavni cesti proti Rogaški Slatini do bližnjega odcepa ceste k Planinskemu domu na Boču. Asfaltirana cesta se med hišami postopoma vzpne do gozda. Na razpotju zavijemo desno na pot "Čez Babo", ki se strmo dviga po grebenu med dolinama, prekorači cesto in se strmo dvigne na razgledni apnenčasti rog Baba (589 m).

višina: 592 m Baba

Ni opisa
1.2 km, 30 minut Baba - Dom na Boču

Opis:

Zatem se pot po bukovem gozdu uravna, pripelje do ceste in po njej na planoto Na Ravni. Ob s. robu planote pridemo do doma. lz Poljčan 1 h 30.

višina: 659 m Dom na Boču
Planinska postojanka:

Dom stoji na prostrani planoti Na Ravni na zahodnem pobočju Boča, zraven cerkvice sv. Miklavža iz začetka 16. stoletja. Prvo skromno kočo je na vrhu Boča postavila in 18. septembra 1899 odprla Savinjska podružnica SPD, leta 1904 pa jo je predala Podravski podružnici SPD v Rušah; po 1. svetovni vojni jo je prevzela podružnica SPD v Mariboru. Nova Poljčanska podružnica SPD je v bližini cerkvice sv. Miklavža zgradila novo planinsko kočo, ki so jo odprli 17. avgusta 1930, na vrhu Boča pa lesen razglednik. Okupator je onesposobil kočo in uničil razglednik. PD Poljčane je leta 1946 zgradilo nov razglednik in začelo obnavljati postojanko, ki so jo dvignili za nadstropje; novi dom so odprli 13. julija 1952. Leta 1955 so napeljali elektriko, leta 1962 pa so namesto lesenega postavili jekleni razglednik, ki pa so ga leta 1983 prestavili na sosednji vrh. Dom so temeljito obnovili in posodobili leta 1979. Jeseni 1989 je v domu zazvonil telefon. Cesta iz Poljčan do doma je bila asfaltirana leta 1999. Dom je stalno odprt, vsak dan. V dveh gostinskih prostorih je 100 sedežev, točilni pult; v sejni sobi je 30 sedežev; v 8 sobah je 15 postelj, na dveh skupnih ležiščih pa 47 ležišč in 7 pomožnih; WC v pritličju in nadstropju, umivalnica in prha s toplo in mrzlo vodo v nadstropju; centralno ogrevanje, tekoča voda, elektrika, telefon.


3 km, 1 ura Dom na Boču - Formila

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 624 m Formila

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 709 m Lovski dom na Boču

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 819 m Plešivec

Ni opisa
1.5 km, 20 minut Plešivec - Ravnocerje

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 677 m Ravnocerje

Ni opisa
0.3 km, 10 minut Ravnocerje - Cerov hrib (razpotje)

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 600 m Cerov hrib (razpotje)

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 497 m Vrhovski (razpotje)

Ni opisa
1.7 km, 30 minut Vrhovski (razpotje) - Ložno

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 451 m Ložno

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 403 m Bambič (razpotje)

Ni opisa

Opis:

Nad kmetijo Bambič pridemo na gozdno cesto; po njej navzgor proti domu, zadnji ovinek preseka pot po travnatem pobočju pod domom. Iz Stoperc 2 h 30.

Planinska postojanka:

Dom stoji na Polajžarjevem travniku na Sedlu pod vrhom Donačke gore, ki je dobila ime po cerkvici sv. Donata, staro ime gore je Rogaška gora, ki se iz Rogaške Slatine vidi kot rog. Prvo kočo je tik pod vrhom zgradila Rogaška podružnica SPD iz Rogaške Slatine in jo odprla 26. maja 1929; leta 1943 je bila požgana, po vojni pa je niso obnovili. PD Sloga Rogatec je leta 1974 sklenilo, da bo zgradilo nov dom. Dve leti so iskali primerno lokacijo. Leta 1976 so začeli graditi. Leta 1977 so popravili in razširili cesto do doma. Leta 1980 so uredili spodnje prostore in planincem omogočili zatočišče. Zaradi finančnih težav so dom in brunarico (depandansa) dogradili in odprli šele 23. junija 1984. Ob proslavljanju 40-letnice PD, 11. junija 1988, so dom poimenovali po domačinu, kulturnem in športnem delavcu ter dolgoletnemu članu PD Rudiju Lebiču (1929-1984), ki ima velike zasluge za gradnjo doma.Dom je odprt od 1. maja do 31. oktobra, razen ob ponedeljkih. Večje skupine se naj vnaprej najavijo.V gostinskem prostoru je 50 sedežev, točilni pult; pri mizah pred domom je 60 sedežev; v 5 sobah je 24 postelj, na skupnem ležišču pa bodo uredili 40 ležišč; WC, umivalnica s toplo in mrzlo vodo; gostinski prostor ogrevajo s kmečko pečjo; tekoča voda, elektrika.



Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 426 m Puški vrh

Ni opisa
0.5 km, 10 minut Puški vrh - Cicelj

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 411 m Cicelj

Ni opisa
0.7 km, 20 minut Cicelj - Žlebovski vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 482 m Žlebovski vrh

Ni opisa
1.1 km, 40 minut Žlebovski vrh - Jelovice

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 622 m Jelovice

Ni opisa
0.9 km, 10 minut Jelovice - Kerješetov vrh

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 589 m Kerješetov vrh

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 535 m Jelovice / Sv. Bolfenk

Ni opisa

Ta odsek nima nobenega opisa.
višina: 343 m Ptujska gora

Ni opisa